<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba ocenjevalnih instrumentov za oceno kognitivnih sposobnosti v delovni terapiji</dc:title><dc:creator>Mlekuš,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>kognicija</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje sposobnosti</dc:subject><dc:subject>lastnosti ocenjevalnih instrumentov</dc:subject><dc:description>Uvod: Število prebivalstva, starejšega od 65 let, po svetu narašča, zato je pomembno, da poznamo spremembe, ki nastajajo kot posledica staranja. Ena izmed njih je upad kognitivnih sposobnosti, ki so ključne za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Delovni terapevti obravnavajo starejše odrasle osebe in ocenjujejo njihove kognitivne sposobnosti, da bi ugotovili mero upada in zakaj ter kako spremembe vplivajo na življenje posameznika. Rezultati ocenjevanja usmerjajo obravnavo in merijo njeno uspešnost ter napredek. V ta namen imajo delovni terapevti na razpolago številne standardizirane in nestandardizirane instrumente, med katerimi lahko izbirajo. Namen: Pregled uporabnosti standardiziranih ocenjevalnih instrumentov kognitivnih sposobnosti, ki se najpogosteje uporabljajo v delovni terapiji. Metode dela: Uporabljena je bila metoda pregleda literature, in sicer s področja uporabnosti standardiziranih ocenjevalnih instrumentov kognitivnih funkcij za starejše osebe po 65. letu starosti v delovni terapiji. Iskanje literature je potekalo preko brskalnikov: Cochrane Library, Cinahl, Medline plus, OT Seeker, PubMed in Sage. V končno raziskavo smo vključili članke, objavljene po letu 2011, ki so bili v celoti dostopni v angleškem jeziku. Članki so vključevali raziskave, izvedene na področju delovno terapevtskih ocenjevalnih instrumentov za starejše odrasle, tako za področje kognitivnega upada kot tudi za področje ocene telesne zgradbe in telesnih funkcij. Za namen diplomskega dela smo uporabili 15 znanstvenih člankov. Rezultati: Ugotavljamo, da delovni terapevti pri obravnavi kognitivnega upada najpogosteje uporabljajo: Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti, Test risanja ure, Loewenstein Cognitive Assessment in Montrealsko kognitivno oceno. Vsem ocenjevalnim instrumentom je skupno, da so standardizirani, zanesljivi in veljavni ter primerni za starejše osebe od 65 let. Za oceno kognitivnih sposobnosti je največkrat potrebno uporabiti več kot en ocenjevalni instrument. Razprava in zaključek: Vrednotenje v delovni terapiji je pomemben del obravnave. Pomembno je, da delovni terapevt dobro pozna uporabnika, njegove težave in se na podlagi tega odloča za primeren ocenjevalni obrazec. Delovni terapevti po svetu vse bolj stremijo k uporabi zanesljivih in veljavnih ocenjevalnih instrumentov na nivoju okvare, saj z njihovo pomočjo lažje utemeljijo in z dokazi podprejo svoje odločitve.</dc:description><dc:publisher>[L. Mlekuš]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-03 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>144184</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121691</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 140552707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
