<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv prostora na volilno vedenje</dc:title><dc:creator>Uršič,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tiran,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>volilna geografija</dc:subject><dc:subject>politika in vladanje</dc:subject><dc:subject>parlament</dc:subject><dc:subject>urbanizacija</dc:subject><dc:subject>družbeni nadzor</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V članku ugotavljamo, kako se prostorske vrednote prek aktivne vloge kraja, neformalnega družbenega in političnega nadzora ter drugih značilnosti teritorialno-kulturnega okolja povezujejo s političnimi preferencami in prostorskim sistemom Slovenije. Članek se opira na geoprostorsko analizo volilnega vedenja na osmih zaporednih državnozborskih volitvah v obdobju 1996–2022, v kateri so volilni izidi opazovani skozi delitev med urbanim in ruralnim, natančneje skozi tip naselja glede na stopnjo urbaniziranosti in indeks fragmentiranosti. Rezultati so po eni strani pokazali, da so volilna telesa slovenskih političnih strank razmeroma heterogena, kar prispeva k ideji postopnega razvoja vse bolj raznolikih življenjskih stilov, načinov bivanja in splošnega funkcionalnega mešanja urbanih in podeželskih območij. Po drugi strani pa rezultati kažejo, da je delitev na bolj levo usmerjena urbana in bolj desno usmerjena podeželska območja zelo zakoreninjena, da ob določenih nihanjih vztraja in se skozi politične diskurze napaja z elementi lokalizma</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-02-01 14:55:27</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>144120</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.334.55/.56:316.62:324(497.4)"1996/2022"</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0040-3598</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.51936/tip.59.4.871–891</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 138841859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
