Profesionalna identiteta študentov babištvaPodbregar, Nuša (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) Prelec, Anita (Recenzent) diplomska delababištvopripadnost strokištudentiUvod: Profesionalno identiteto lahko opredelimo kot poistovetenje z vrednotami stroke ter zavezanost h kompetentnemu in legitimnemu opravljanju strokovne dejavnosti. Njen razvoj se začne že med študijem in se naprej razvija tudi tekom kariere posameznika. Številni pogledi na profesionalno identiteto odpirajo pomembna vprašanja o tem, kako ustvarjati profesionalno identiteto v okviru oblikovanja učnih načrtov študijskih programov. Naloga izobraževalni ustanov je namreč, da so kreativne in kritične pri oblikovanju profesionalne zavesti študentov. Namen: Namen in cilj diplomskega dela je ugotoviti, kakšno profesionalno identiteto imajo študenti 3. letnika in absolventi babištva na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj je namen opredeliti ključne elemente profesionalne identitete študentov babištva. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna ali opisna metoda empiričnega raziskovanja. V drugem, raziskovalnem delu diplomske naloge, smo uporabili deskriptivno kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Raziskovalni pristop je temeljil na kvantitativni raziskavi, z validiranimi vprašalniki, za katere smo pridobili dovoljenja za uporabo s strani avtorjev. Rezultati: V diplomski nalogi smo s pomočjo PISNS, PIFFFS in NPVS-3 letvice ugotavljali, kakšna je profesionalna identiteta študentov 3. letnika in absolventov babištva študijskega leta 2021/2021. Pozitivno je, da večina (85,1 %) študentov ne namerava spremeniti svoje poklicne usmeritve po zaključenem izobraževanju. Prav tako je tudi 88,9 % ponosnih, da delajo na področju babištva. Presenetljiva pa je informacija, da je le 66,6 % študentov prepričanih, katero vrsto dela bodo opravljali po končani diplomi. Razprava in zaključek: Razvoj profesionalne identitete se šteje za enega izmed bistvenih elementov pri prehodu od študenta do strokovnjaka. Zato mora fakulteta zagotoviti ustrezno pripravljenost študentov za delo v prihodnosti. Vprašanje pa je, koliko in v kakšni obliki je možno v času študija izoblikovati profesionalno identiteto in koliko lahko študenti babištva razvijejo take kvalifikacijske lastnosti, ki jih zahteva neposredna praksa. To so lastnosti, ki jih je v času študija težko razviti, in so pogojene z intenzivnimi procesi poklicne socializacije.[N. Podbregar]20232023-02-01 07:45:34Diplomsko delo/naloga144101UDK: 618.2/.7VisID: 121686COBISS_ID: 140223235sl