Vključevanje nacionalne kulturne dediščine v pouk likovne umetnosti v zamejskih šolahKolšek Orlač, Ana (Avtor) Potočnik, Robert (Mentor) kulturna dediščinaNacionalna kulturna dediščina je pomemben del vsakega naroda. Treba jo je negovati in ohranjati, saj se le tako lahko prenaša naprej ter bogati življenje zanamcev. Skoraj samoumevno je, kako se spoznavamo z nacionalno kulturo, kako jo dojemamo in tudi ohranjamo, ko bivamo na ozemlju njenega nastanka. Manj znano pa je, kako se dediščina vključuje v življenje skupin in posameznikov zunaj državnih meja. K ohranjanju nacionalne kulturne dediščine veliko pripomorejo javne ustanove, npr. izobraževalne, ki vključujejo kulturno dediščino v različne dejavnosti, tako pri pouku kot tudi zunaj njega, npr. z različnimi projekti, delavnicami, vključevanjem in sodelovanjem drugih izobraževalnih ustanov, itd. ter tako pripomorejo k širjenju znanja, udeležence pa izobražujejo o nacionalni kulturni dediščini. Pogosto prav pri likovni dejavnosti z vsebinami ozaveščamo pomen kulturne dediščine. Prav povezovanje likovne dejavnosti in krepitve pomena kulturne dediščine pri posamezniku me je navdušilo za raziskovanje, saj me je zanimalo, kako se vsebine kulturne dediščine in likovna dejavnost povezujejo pri pouku likovne umetnosti v izobraževalni ustanovi. Ker pa koncept oz. povezovanje vsebin kulturne dediščine in likovne dejavnosti v šoli na Slovenskem že poznam in imam tudi že izkušnje, sem se odločila, da takšne vsebine raziščem zunaj šolskega okolja Republike Slovenije. Pouk likovne umetnosti in vključevanje posebnosti slovenske kulturne dediščine sem tako opazovala v Slovenski gimnaziji v Celovcu, v Avstriji. Pri pouku sem prioritetno opazovala potek pouka likovne vzgoje ter ugotavljala podobnosti in razlike s problemsko zasnovo pouka (glede na pristop v Sloveniji), sodelovanje učitelja z učenci, vključevanje slovenske nacionalne kulturne dediščine v proces podajanja posebnosti o likovnih pojmih in tudi odnose med učenci ter njihovo delovanje v razredu. V empirični del sem poleg opazovanja za globlji vpogled in lažje razumevanje učnega procesa v tujih ustanovah vključila tudi tri intervjuje. Intervjuvala sem učenca, likovnega pedagoga in vodjo šole. Glede na njihove izkušnje in vlogo v izobraževalni ustanovi sem predvidevala precej različne odgovore. Z diplomskim delom predstavljam načine, posebnosti in smernice, ki vodijo pouk likovne umetnosti v Slovenski gimnaziji v Celovcu, v Avstriji. Predstavljam načine delovanja ustanov v zamejstvu, njihovo vključevanje kulturne dediščine v utrip šole in načine pridobivanja znanja o njej.20222023-01-31 03:56:59Neznano144085COBISS_ID: 139577347sl