Sedimentologija in stratigrafija anizijskih bazenskih razvojev pri planini Obranca na MežakliŠkrap, Petra (Avtor) Rožič, Boštjan (Mentor) Celarc, Bogomir (Komentor) Julijske Alpevzhodne Južne AlpeKrnski pokrovanizijbazenski razvojStrelovška formacijaMežakla je planota v Julijskih Alpah, ki sega do 1348 metrov nadmorske višine. Razteza se med rekama Radovno na jugu ter Savo Dolinko na severu, na vzhodu pa sega do Blejskega kota in Blejskega Vintgarja. Natančno kartiranje tega območja je pokazalo, da severovzhodni del Mežakle strukturno pripada Krnskemu pokrovu, ki je strukturno najnižji pokrov Julijskih pokrovov v vzhodnih Južnih Alpah. Jugovzhodni del planote kaže razvoje značilne za Pokljuški pokrov. V magistrski nalogi so preučene in opisane srednjetriasne plasti anizijske, natančneje pelsonske starosti pod planino Obranca. Posnela sem sedimentološki profil dolžine 195 m, na katerem sem opravila biostratigrafsko in detajlno mikrofacielno analizo. Podana je interpretacija sedimentarnega razvoja anizijskih plasti severovzhodnega dela planote. Sedimentološki profil in rezultati analiz so pokazali, da je razvoj severovzhodnega dela planote primerljiv s stratigrafskim razvojem v Kamniško-Savinjskih Alpah. Nad anizijskim dolomitom, se razvoji lateralno močno spreminjajo. Na najbolj severovzhodnem delu planote najdemo debeloplastnate apnence. Nasprotno v osrednjem delu planote nad Anizijskim dolomitom ležijo plasti tankoplastnatega črnega bituminoznega laminiranega apnenca, ki so primerljive s Strelovško formacijo in/ali členom Velike planine iz Kamniško-Savinjskih Alp. Sinsedimentne gube, majhni prelomi, zdrsne gube - slumpi in majhni turbiditi dokazujejo sedimentacijo na nagnjenem pobočju in/ali povečano tektonsko aktivnost, ki sproži gibanje sedimenta. Tankoplastnat apnenec navzgor prehaja v plastnate apnence, dolomite in dolomitizirane apnence, ponekod v obliki manjših klinoform. Takšno zaporedje tankoplastnatih bituminoznih apnencev, ki navzgor prehajajo v plastnate apnenece, dolomite in dolomitizirane apnenece plitvomorskega razvoja, se znotraj profila ponovi trikrat. Pelsonska starost posnetega zaporedja je določena na podlagi preseka razponov foraminifer Pilammina densa, Aulotortus? eotriasicus, Trochammina jaunensis in Citaella dinarica. Sedimentološki profil odraža večkratno plitvenje znotraj restriktivnega intraplatformnega bazena, kar je pogojeno s sinsedimentno tektoniko. Postopen prehod v masiven dolomit in apnenec na celotnem zgornjem delu planote in lateralno izklinjanje bazenskih razvojev kažejo na progradacijo platforme in popono zasipanje manjšega bazena v pelsonu in zgornjem aniziju.[P. Škrap]20232023-01-20 09:00:46Magistrsko delo/naloga143935UDK: 55VisID: 90574COBISS_ID: 138723075sl