<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izboljšave laboratorijske diagnostike s heparinom izzvane trombocitopenije v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Železnik,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maličev,	Elvira	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>s heparinom izzvana trombocitopenija</dc:subject><dc:subject>trombociti</dc:subject><dc:subject>laboratorijska diagnostika</dc:subject><dc:subject>funkcijski test</dc:subject><dc:subject>pretočni citometer</dc:subject><dc:description>Diagnozo s heparinom izzvane trombocitopenije (HIT) postavimo na podlagi klinične slike in laboratorijskih preiskav. Najprej smo analizirali demografske podatke in rezultate testiranja bolnikov s sumom na HIT, ki smo jih obravnavali med letoma 2015 in 2020. Opazovani parametri so primerljivi z zapisi v tuji literaturi. V nadaljevanju smo se osredotočili na možnosti izboljšave lastnega funkcijskega testa aktivacije trombocitov s pretočnim citometrom, pri katerem uporabljamo nativni serum bolnika in testne trombocite 4 dajalcev v trombocitni plazmi (PRP). Preverjali smo različne spremenljivke pri izvedbi testa: število dajalcev testnih trombocitov, pripravo testnih trombocitov in pripravo bolnikovega seruma. Pri preverjanju odziva testnih trombocitov na protitelesa HIT smo z razširjenim panelom 10 testnih trombocitov dokazali, da so vzorci z višjo izmerjeno vrednostjo optične gostote pri presejalnem testu (ELISA OD) ali višjo klinično oceno verjetnosti za HIT (test 4T) v povprečju aktivirali višje število testnih trombocitov. Na podlagi pridobljenih rezultatov in dosedanjih izkušenj s funkcijskim testom zaključujemo, da je izvedba testa s trombociti 4 dajalcev primerna. Dodatni predanalitični spremenljivki, ki smo ju preverjali, sta spiranje testnih trombocitov z različnimi pufri ter toplotna inaktivacija bolnikovega seruma. Vpliv dodatnih postopkov na rezultat testa smo preverjali s sočasnim vzporednim testiranjem vzorcev po standardnem postopku s trombociti istih dajalcev, česar v literaturi pri tovrstnem testu nismo zasledili. Izkazalo se je, da spiranje testnih trombocitov v primerjavi s PRP in toplotna inaktivacija bolnikovega seruma v primerjavi z nativnim serumom ne predstavljata izboljšave postopka. Toplotna inaktivacija seruma bi pri naših pogojih testiranja potencialno lahko predstavljala doprinos pri nejasnih primerih kot vzporedna metoda standardnemu postopku po predhodni prilagoditvi algoritma za interpretacijo. Kot pomoč pri interpretaciji rezultatov in za oceno aktivacije testnih trombocitov smo zasnovali indeks aktivacije trombocitov, ki ima zelo dobro negativno napovedno vrednost pri vrednosti 1,1 ali manj ter zelo dobro pozitivno napovedno vrednost pri vrednosti 1,6 ali več.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-01-20 07:15:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143925</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 23083</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 146849283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
