<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tveganje kajenja v nosečnosti</dc:title><dc:creator>Salberger,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>kajenje</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>maternalno kajenje</dc:subject><dc:subject>plod</dc:subject><dc:description>Uvod: Kajenje predstavlja velik zdravstveni problem, saj je tobačni dim toksična in rakotvorna mešanica več tisočih kemikalij. Kajenje med nosečnostjo ni povezano le z boleznijo ženske, temveč tudi z več posledicami nosečnosti. Že več kot 50 let je poznano, da prenatalna izpostavljenost tobaku plodu poveča tveganje za nizko porodno težo ali nedonošenost. Kajenje med nosečnostjo vpliva na povečanje tveganja za spontani splav in zunajmaternično nosečnost. Je največji možni vzrok za nepravilen razvoj pljuč pri plodu. Namen: Predstaviti tveganje kajenja v nosečnosti. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature na področju kajenja v času nosečnosti. Uporabljene so bile naslednje podatkovne baze: PubMed, Cinahl, Google Schoolar, ScienceDirect. Uporabljena literatura je bila mlajša od 17 let. Rezultati: Rezultati pregledanih študij so pokazali, da ima kajenje med nosečnostjo veliko posledic, vključno z nizko porodno težo, večje tveganje za spontani splav in prezgodnjo smrt novorojenčka, povečano stopnjo kroničnih bolezni ter vedenjske in psihološke težave otroka. Razprava in zaključek: Pljuča ploda so zelo občutljiva na tobačni dim, saj vpliva na spremembo pljučne funkcije, dokazano ob rojstvu, ki je dolgotrajna in verjetno vpliva na kasnejše zdravje pljuč. Nosečnice, ki aktivno kadijo ali so pasivno izpostavljene kajenju, imajo veliko tveganje za neželene posledice med nosečnostjo. Najpogostejša posledica kajenja v nosečnosti je zastoj plodove rasti, po porodu pa tveganje za nizko porodno težo novorojenčka. Novorojenčki, izpostavljeni kajenju med nosečnostjo, so po rojstvu bolj vznemirljivi in hipertonični, potrebujejo več telesnega stika, v osrednjem živčevju imajo znake stresa/abstinence. Prenatalna izpostavljenost kajenju nosečnice je povezana s povečano stopnjo zlomov v prvem letu življenja dojenčka. Opuščanje kajenja kadar koli v obdobju nosečnosti kaže zmanjšanje negativnih učinkov na zdravje otroka in nosečnice. Če nosečnica ne more prenehati kaditi, jo je treba na podlagi ugotovitev spodbuditi, da zmanjša porabo na manj kot šest cigaret na dan. Zagotavljanje stalnega usposabljanja izvajalcev zdravstvene nege lahko pomaga vključiti opuščanje kajenja v rutinsko predporodno nego.</dc:description><dc:publisher>[R. Salberger]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-01-14 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143847</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121658</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 137808899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
