<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkušnje osnovnošolskih učiteljev z uporabo IKT v času epidemije Covid-19</dc:title><dc:creator>Novaković,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Radovan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Covid-19</dc:subject><dc:subject>informacijsko-komunikacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>osnovnošolski učitelji</dc:subject><dc:subject>digitalne kompetence</dc:subject><dc:subject>izobraževanje na daljavo</dc:subject><dc:description>Tehnologija je danes pomemben dejavnik, ki vpliva na izobraževanje in je vanj tudi močno vpeta. V šolah se uporablja za izboljševanje učne izkušnje in bolj kakovosten prenos snovi. Nekateri učitelji jo uporabljajo v večji, drugi v manjši meri, doletela pa nas je situacija, ko smo 
bili v šolstvu od tehnologije popolnoma odvisni.
Na začetku leta 2020 smo se znašli pred velikim izzivom na področju izobraževanja. Doletela nas je epidemija koronavirusa, ki je spremenila celoten potek izobraževanja, ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu. V času epidemije Covid-19 se je ogromno dejavnosti preselilo ravno na splet, predvsem na področju izobraževanja. Učitelji spadajo v skupino ljudi, ki se je bila primorana soočiti s konstantno rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), saj 
je bil celoten izobraževalni sistem izveden v obliki izobraževanja na daljavo. V okviru te naloge sem se ukvarjala s tem, kako so se s sodobno tehnologijo v času koronakrize soočali slovenski osnovnošolski učitelji in kako so premagovali izzive izobraževanja na daljavo. Vsak od sedmih intervjuvancev je imel svojo izkušnjo, ki mi jo je skozi odgovore na vprašanja skušal kar najbolje prikazati. Ne samo v naši družbi, temveč tudi drugod po svetu še vedno obstaja stereotip, ki opisuje slabša digitalna znanja in večji odpor pred tehnologijo med starejšimi. S pomočjo te naloge sem tudi pri sebi na nek način razbila ta stereotip. Intervjuvala sem tako mlajše kot starejše učitelje in ugotovila, da imajo morda starejši učitelji več izkušenj s poučevanjem in manj z uporabo tehnologije, a to ne vpliva izrazito na njihovo poučevanje na daljavo oz. uporabo tehnologije med poukom. Koronakriza je pravzaprav pomenila idealno situacijo, da so tudi tisti, ki prej niso bili naklonjeni tehnologiji, začeli gledati nanjo kot na dobro priložnost za razvoj in učenje. 
V proces raziskovanja sem vstopila s prepričanjem, da bom od starejših učiteljev prejela odgovore, ki se nanašajo na strah in odpor pred tehnologijo in posledično večje težave med poučevanjem na daljavo ter bolj okrnjeno uporabo tehnologije. Ugotovila sem, da starost lahko vpliva na dojemanje tehnologije, in sicer predvsem zato, ker starejše generacije niso odrasle s tehnologijo, a sem nalogo zaključila z drugačnim mnenjem. Vsak posameznik, ne glede na starost, lahko na tem področju naredi ogromno in tam, kjer je volja, je tudi pot. Morda z rezultati ne morem trditi ničesar, sem pa začela drugače gledati na problematiko. Starejši se vsekakor lahko kosajo z mlajšimi na tem področju in kakovost pouka s pomočjo tehnologije oz. pouka na daljavo je lahko vrhunska le, če se posameznik poglobi v odkrivanje sodobnih načinov posredovanja snovi. 
Epidemija Covid-19 je bila preizkušnja za učitelje po vsem svetu, a tudi odlična pot za nove priložnosti in učenje.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-01-14 07:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143846</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 517007</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
