<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Model električnega pogona za analizo akustičnega hrupa</dc:title><dc:creator>BIRSA,	ANEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobnič,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>električni pogonski sistem</dc:subject><dc:subject>nelinearni model električnega motorja</dc:subject><dc:subject>višjeharmonske komponente</dc:subject><dc:subject>metoda končnih elementov</dc:subject><dc:subject>radialne sile</dc:subject><dc:subject>magnetostatična analiza</dc:subject><dc:subject>hrup</dc:subject><dc:subject>vibracije</dc:subject><dc:description>V avtomobilski industriji se dandanes precej pozornosti namenja tako analizi izvora kot tudi obvladovanju akustičnega hrupa. V uvodnem delu se osredotočim na ozadje te tematike in predstavim, kako je prišlo do zahtev po dodatnem razumevanju vpliva močnostnega pretvornika na akustični hrup motorja. Sledi opis modeliranja električnega pogonskega sistema (EPS) in posameznih podsistemov, kjer podrobneje opišem tokovno regulacijo v rotorskem koordinatnem sistemu, modulacijski postopek, močnostni pretvornik in modela električnega motorja. Modela motorja, tako linearni (LMEM) kot nelinearni (NMEM), modeliram v koordinatnem sistemu rotorskega polja, za kar je nujno razumevanje transformacij med sistemi. Ko je v EPS uporabljen LMEM, največ poudarka namenim harmonski analizi statorskih tokov in navora ter dodatno opišem delovanje EPS. V nadaljevanju se osredotočim na modeliranje nelinearnega modela EPS (NMEPS) z metodo končnih elementov, kjer NMEM parametriziram s tokovno odvisnostjo magnetnega sklepa. Rezultat dinamične simulacije NMEPS v okolju Simulink so statorski tokovi, ki vsebujejo tako časovne kot prostorske harmonike. Omenjeni tokovi magnetijo zračno režo, kar ima neposreden vpliv na statorske radialne sile. S predstavljenim postopkom nato uvozim tokove s harmonsko vsebino iz NMEPS v okolju Simscape Electrical kot vzbujanje pri magnetostatični analizi v programskem okolju Motor-CAD. Za referenco kot vzbujanje uporabim še idealni nastavljivi napetostni vir, nato pa analiziram vpliv višjeharmonskih komponent statorskih tokov na izhodne veličine analize. V zaključku magistrske naloge primerjam simulirane radialne sile pri obeh magnetostatičnih analizah. Dodatno z analizo merjenih vibracij na ohišju električnega motorja ocenim, da zgolj ta nivo modeliranja ni dovolj za predvidevanje vibracij. Zato z blokovnim diagramom predlagam sosledje simulacij za nadgradnjo naloge v prihodnje.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-01-12 10:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143794</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 61229</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 137633795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
