Vpliv pH modifikatorja na stabilnost in raztapljanje hidroklorotiazida v dvoplastnih dostavnih sistemihUrek, Sandra (Avtor) Srčič, Stanko (Mentor) zdravilaperoralna aplikacijahidroklorotiaziddostavni sistemivečplastne tableteph modifikatorjistabilnostrazrapljanjedisertacijeFarmacevtska podjetja povečujejo razvojno raziskovalne aktivnosti na področju fiksnih kombinacij, na drugi strani pa regulatorne agencije postavljajo vse strožje zahteve v vsebinah (kakovosti, varnosti in učinkovitosti) za pridobitev dovoljenja za promet. Namen te disertacije je proučiti vpliv pH okolja na hidroklorotiazid v zdravilu za peroralno dajanje. V ta namen smo izdelali šest različnih sistemov: (i) sistem dveh tablet (ena s HCTZ in druga placebo z modifikatorjem pH-ja), (ii) dvoplastna biplanarna tableta (HCTZ plast, plast s pH modifikatorjem), (iii) dvoplastna ovalna tableta (HCTZ plast, plast s pH modifikatorjem), (iv) tableta enostavna (zmes HCTZ in pH modifikatorja), (v) troplastna tableta (HCTZ plast, vmesna plast in pH modifikator plast) in (vi) troplastna modificirana tableta (HCTZ plast, vmesna plast z dodatkom super razgrajevala in pH modifikator plast). Rezultati časov razpadnosti so pokazali razliko dvo- in troplastnih tablet v primerjavi s sistemi z dvema mono tabletama. Profili raztapljanja dveh mono tablet kažejo hitrejše raztapljanje v primerjavi z dvoplastnimi in troplastnimi tabletami. Tipičen razgradni produkt HCTZ je nečistoča B, kar posredno pomeni, nastanek formaldehida kot hidrolitske nečistote, ki pa ni deklarirana v monografiji Evropske farmakopeje. Nečistot je kvantitativno več v dvoplastnih tabletah z bazično in nevtralno placebo plastjo. Rezultati kažejo, da se je hitrost raztapljanja HCTZ potencialno lahko še zmanjšala zaradi tvorbe netopnih snovi kot rezultat reakcije med HCTZ in formaldehidom. Tablete s kislim pH modifikatorjem izkazujejo boljšo stabilnost HCTZ. Stabilnost HCTZ je izboljšana tudi v primeru troplastne tablete, kjer je vmesna plast glicerol monostearat. V sistemih troplastnih tablet je še vedno prisotna določena stopnja razgradnje, ki pa jo povezujemo z reakcijo manitola s hidroklorotiazidom ali nastankom soli hidroklorotiazida v bazičnem mikrookolju. Maillardovo reakcijo opazimo v vseh dvoplastnih tabletah, kjer je dodan bazični pH modifikator in poteče med hidroklorotiazidom in eno izmed pomožnih snovi, laktozo monohidratom. Maillardova reakcija je manj izražena v troplastnih tabletah.Rezultati disertacije potrjujejo, da zahteva razvoj večplastnih tablet sistematično raziskovalno in razvojno delo in je specifično za vsako kombinacijo učinkovin, vključenih pomožnih snovi in uporabljano tehnologijo. [S. Urek Blatnik]20152023-01-11 10:08:06Doktorsko delo/naloga143749UDK: 661.12-4(043.3)COBISS_ID: 281589504sl