<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Genski elektroprenos DNA-cepiva  proti antigenom virusa SARS-CoV-2 v mišje mioblaste C2C12</dc:title><dc:creator>Reberšek,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čemažar,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jesenko,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>genski elektroprenos</dc:subject><dc:subject>DNA-cepivo</dc:subject><dc:subject>virus SARS-CoV-2</dc:subject><dc:subject>protein S</dc:subject><dc:subject>protein N</dc:subject><dc:description>Posledice pandemije, ki je sledila pojavu novega koronavirusa SARS-CoV-2 leta 2019 na Kitajskem, se kažejo v preobremenjenosti zdravstvenih sistemov, globalni ekonomiji in geopolitiki ter spremenjenih socialno-ekonomskih razmerah. Razvoj učinkovitih cepiv je zato ključnega pomena. DNA-cepiva so zaradi enostavnosti za pripravo, cenovne ugodnosti, dolgotrajne obstojnosti in specifičnega imunskega odziva proti želenemu antigenu uspešna metoda imunizacije, primerna tudi za razvoj cepiv proti virusu SARS-CoV-2. Genski elektroprenos je učinkovita metoda za vnos plazmidne DNA v celice ali tkiva, zato smo jo v naši raziskavi uporabili za vnos komercialno dostopnih plazmidov z zapisom za antigene virusa SARS-CoV-2 in sicer za protein bodice (protein S) in nukleokapside (protein N). Študijo smo izvedli in vitro na celični liniji mišjih mioblastov C2C12, kot modelnih celicah za mišično tkivo. Oba gena s plazmidov sta se izražala na ravni mRNA, na ravni proteinov pa smo zaznali le protein N, tako v celičnem mediju kot v celičnem lizatu. Genski elektroprenos obeh plazmidnih vektorjev skupaj je vodil do izražanja obeh antigenov na ravni mRNA v enaki meri kot pri genskem elektroprenosu posameznih plazmidnih DNA. Na ravni proteinov smo po genskem elektroprenosu obeh plazmidnih vektorjev hkrati uspeli dokazati le protein N. Protein je torej sekretoren, kar je dobra iztočnica za njegovo uporabo v namen vakcinacije. Rezultati naše raziskave dajejo dobro podlago za nadaljevanje študije in vivo na mišjih modelih, na katerih bi lahko preučevali učinkovitost vnosa plazmidne DNA z zapisom za antigene virusa SARS-CoV-2 v mišico in spremljali specifičen imunski odziv.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-01-11 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143723</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 217341</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
