Pandemija COVID-19 in neenakost med spolomaŽelko Rebec, Valerija (Avtor) Vidmar, Ksenija H. (Mentor) COVID-19krizavidik spolaneenakost med spolomaplačano delodomače deloLeta 2019 je v Wuhanu, na Kitajskem, izbruhnil koronavirus, ki povzroča bolezen, imenovano COVID-19. Ta se je bliskovito razširila po svetu. Organizacija WHO je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Izjemno se je povečal pritisk na zdravstvene kapacitete. Države so se trudile širjenje čim bolj omejiti z različnimi ukrepi: socialna distanca, policijska ura, delo od doma, omejevanje gibanja na občine, zapiranje šol in vrtcev ter zapiranje gospodarskih dejavnosti, pri katerih je prihajalo do stikov med ljudmi. Zaradi teh ukrepov je kriza, poleg zdravstvene, dobila še družbeno in gospodarsko razsežnost. To je treba analizirati tudi z vidika spola. Agencija ZN za ženske je namreč opozorila, da bi ukrepi lahko izničili napredek glede enakosti spolov. Ženske so namreč med zaprtjem države opravljale več gospodinjskih opravil in družinske oskrbe. To pa predstavlja tveganje za vrnitev in utrjevanje preteklih odnosov med spoloma in stereotipov o ženskem spolu. Zaradi ukrepov so ljudje preživeli doma več časa in povečala se je potreba po gospodinjskih opravilih. Največji del tega bremena nosijo ženske, ki so že pred pandemijo opravile večino domačega dela. Zgodilo pa se je tudi, da je več žensk kot moških opuščalo službe zaradi povečane obremenitve doma. Glavna teza magistrskega dela se glasi: z ukrepi za omejevanje bolezni se krepi patriarhalnost družbe in poslabšuje družbeni položaj žensk.[V. Želko Rebec]20222023-01-07 07:45:17Magistrsko delo/naloga143683UDK: 316.7(043.2)VisID: 516980COBISS_ID: 136856067sl