Feminizem in pravljice: Primerjava pravljic bratov Grimm in Laure GonzenbachŽelko Rebec, Valerija (Avtor) Širca, Alen Albin (Mentor) feministična literarna vedapravljicebrata GrimmLaura Gonzenbachliterarni likiživaliFeministična literarna teorija je raznoliko področje znotraj literarne teorije, ki ga je nemogoče strniti v statično definicijo. Glavna podlaga te teorije je dejstvo, na katero je pokazalo splošno feministično gibanje, in sicer da je ženskost kategorija, definirana znotraj posameznih struktur, v času in prostoru. Znotraj feministične literarne teorije je mogoče izluščiti dve izstopajoči področji, to sta: analiziranje ženskih likov in izpostavljanje ženskih avtoric. Preko teh dveh področij se feministična literarna teorija povezuje tudi s feministično teorijo pravljic. Glavne ugotovitve na področju ženskih junakinj gredo v smeri, da so pravljične junakinje vedno lepe in pasivne, glavni cilj njihovega življenja je poroka. Kar se tiče ženskih glasov znotraj pravljice kot žanra, pa se je razvilo prepričanje, da ženske avtorice vnašajo subverzivnost v žanr. Glavno raziskovalno vprašanje pričujočega magistrskega dela se torej glasi: ali velja, da ženske drugače pišejo kot moški, in ali drži dejstvo, da ženske kot avtorice vnašajo v svoje pravljice subverzivnost. Da bi prišla do odgovora, sem prevzela metodo komparativizma, in sicer sem primerjala sem delo bratov Grimm in delo Laure Gonzenbach. Analiza je potekala ob skupnem motivu živalskega ženina in je pokazala, da na podlagi obravnavnih primerov ne moremo trditi, da ženske res pišejo drugače, ker so ženske, ampak da vpliva na pisanje več med seboj prepletenih dejavnikov, med katere zagotovo sodita okolje in čas, v katerem se avtor nahaja.20222023-01-07 07:45:02Magistrsko delo/naloga143682VisID: 516979COBISS_ID: 137656323sl