<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Idejna zasnova kulturno-izobraževalnega središča Teatro Fenice na Reki</dc:title><dc:creator>Ljuština,	Maria	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorec,	Maruša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rustja,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>decentralizacija</dc:subject><dc:subject>Reka</dc:subject><dc:subject>arhitekturna prenova</dc:subject><dc:subject>izobraževalno središče</dc:subject><dc:subject>kulturno središče</dc:subject><dc:subject>secesijsko gledališče</dc:subject><dc:description>Reka je mesto, ki ga najbolje opisuje termin heterogenost. Njegovo zgodovino zaznamujeta skoraj nenehna rast in blaginja, mesto se je razvijalo stihijsko z nekaj veličastnih urbanističnih posegov, katerih vpliv večinoma ni presegel meja obravnave.
V prvem delu naloge analiziram razvoj Reke, mesta, ki je moč urbanističnega načrtovanja izkusilo šele v drugi polovici 20. stoletja, ko so zaradi množične imigracije, povzročene z eksponentno rastjo industrije, v panoramo mesta integrirane stolpnice. Njihova razpršenost je oblikovala kolektivno identiteto, ki je industrijo dojemala kot bistvo mesta, a danes, skoraj 30 let po njenem propadu, te iste stolpnice predstavljajo nenehen opomin na razočaranje. Prepoznam pomen ustvarjanja novih monoprogramskih središč, kot sta univerzitetni kampus Trsat in umetniška četrt Benčić, menim pa tudi, da je treba omenjene programe razširiti zunaj njihovih meja, če jih želimo implementirati v identiteto celotnega mesta.
V drugem del naloge se osredotočam na urbanistične poteze, usmerjene k revitalizaciji in oblikovanju nove identitete Reke kot mesta univerze in kulture. S sintezo obeh delov naloge povzemam vsebinske zaključke – o razumevanju mesta in pomenu decentralizacije pri oblikovanju kolektivne identitete. Potencial za nadaljnji razvoj kulturno-izobraževalnega programa vidim v prenovi secesijskega gledališča, umeščenega v središču mesta, in nadgradnji degradiranega območja, ki ga obdaja. V staro gledališče umestim programe, prilagojene obšolskim dejavnostim, namenjenim mladim, v drugem delu lokacije pa zasnujem srednjo šolo za umetnost in oblikovanje. Objekte povezujem z javnim prostorom, kjer se srečujejo deli obeh programov. Nadaljujem idejo o Reki kot mestu kulture.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2023-01-03 12:18:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143610</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104613</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 138298115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
