<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ponovitev med govorno posebnostjo in retorično figuro v dokumentarnem filmu Izbira 2020 – Trump ali Biden: analiza prevajalskih strategij v slovenski podnaslovitvi</dc:title><dc:creator>Žagar,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Orel Kos,	Silvana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dokumentarni film</dc:subject><dc:subject>ponovitev</dc:subject><dc:subject>govorna posebnost</dc:subject><dc:subject>retorična figura</dc:subject><dc:subject>podnaslavljanje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava analizo prevoda ponovitev govornih posebnosti in retoričnih figur v političnem dokumentarnem filmu; filmskemu žanru, v katerem je prikazan resnični svet okoli nas. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti in zgodovina dokumentarnega filma ter opisane prevajalske težave žanra zaradi prisotnosti elementov govorjenega jezika. Opredeljene so značilnosti politične retorike in uporaba retoričnih figur. Predstavljena sta retorična sloga obravnavanih kandidatov na predsedniških volitvah leta 2020 v Združenih Državah Amerike, Josepha R. Bidna in Donalda J. Trumpa. Velik del naloge je posvečen značilnim časovno-prostorskim omejitvam podnaslavljanja. Ker po definiciji in dejansko podnaslavljanje temelji na prenosu govorjene besede v pisno obliko, je predstavljena tudi splošna prevajalska praksa prevajanja govornih posebnosti in ponovitev ter splošen odnos slovenskih jezikoslovcev do ponavljanj v prevedenih besedilih. Pozornost najbolj usmerimo v podnaslavljalske oblikovne nasvete za izpuste in zgostitve elementov govornih posebnosti po delu Diaza Cintasa in Remael iz leta 2007 ter Smernicam za podnaslavljanje v slovenščini in Navodilom za oblikovanje podnapisov na Radioteleviziji Slovenija.

Empirični del vsebuje natančno analizo prevajalskih strategij ponovitev v slovenskih podnapisih. Oblikovane so tri hipoteze. V prvi hipotezi predvidevamo, da pripovedovalec zaradi vsebinske raznolikosti in zgoščenega pripovednega sloga ne uporablja ponovitev prvin iz proučevanih kategorij. V drugi hipotezi predvidevamo, da v slovenskem prevodu dokumentarnega filma zaradi časovno-prostorskih omejitev medija pri ponovitvah elementov spontanega govora (obotavljanja in napačnih začetkov, jecljanja in lastnih imen) prevladuje prevajalska strategija izpust. V tretji hipotezi predvidevamo, da v slovenskem prevodu zaradi časovno-prostorskih omejitev medija pri ponovitvah elementov iz kategorij premega govora in političnega diskurza (vnaprej pripravljenih političnih govorov, retoričnih figur in leksikalnih ponovitev in skandiranja) prevladuje prevajalska strategija zgostitev. Prvo in tretjo hipotezo smo ovrgli. Drugo hipotezo smo delno potrdili.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-29 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143586</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 516954</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 135624707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
