<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Porazdelitev minimalnih inhibitornih koncentracij antimikotikov za medicinsko pomembne glive</dc:title><dc:creator>Martini Keber,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matos,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>antimikotiki</dc:subject><dc:subject>minimalna inhibitorna koncentracija</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>epidemiološka razmejitvena vrednost</dc:subject><dc:subject>zgornja meja divjega tipa</dc:subject><dc:subject>gradient difuzija</dc:subject><dc:description>Glivne okužbe so na našem geografskem območju oportunistične narave in se najpogosteje pojavljajo pri imunokomprimitiranih posameznikih. Z razvojem novih antimikotikov in vedno večjega interesa ter potreb po teh zdravilih se razvija tudi testiranje občutljivosti gliv za antimikotike. Poznamo referenčne metode in več oblik komercialno dostopnih metod za testiranje občutljivosti. V magistrski nalogi smo želeli opredeliti razporeditev minimalnih inhibitornih koncentracij (MIK) antimikotikov za medicinsko pomembne glive, ki so bile izolirane iz kliničnih vzorcev v Laboratoriju za glivične infekcije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (IMI MF UL). Te smo primerjali s porazdelitvami MIK iz podatkovne baze Evropske komisije za testiranje antimikrobne občutljivosti (EUCAST), ki so bili pridobljeni z referenčno mikrodilucijsko metodo. V analizo smo vključili 27 različnih medicinsko pomembnih gliv. Podatke o MIK smo pridobili z metodo gradient difuzije, ki so bili v veliki večini že v bazi informacijskega sistema IMI (MBL), deloma pa smo opravili še dodatna testiranja za novejše antimikotike ali redkejše izolate. Rezultate MIK smo primerjali s podatki, pridobljenimi z referenčno metodo mikrodilucije, opredeljeno s strani EUCAST. Kjer je bilo možno, smo opredelili zgornjo mejo divjega tipa (angl. wild-type upper limit, wtUL). Ugotovili smo, da se vrednosti MIK z obema metodama za Candida albicans, Candida glabrata, Candida parapsilosis, Candida tropicalis, Candida krusei, Aspergillus flavus, Aspergillus fumigatus in Aspergillus niger v več kot 95 % skladata, če upoštevamo razpon dveh redčitvenih stopenj. Ugotovili smo, da imajo vse redkeje osamljene glive kvasovke wtUL za flukonazol višjo (80 %) ali enako (20 %) epidemiološki razmejitveni vrednosti (angl. epidemiological cut-off value, ECOFF) Candida albicans. Vrednosti wtUL za izavukonazol za najpogosteje izolirane glive iz skupine Mucorales in ECOFF A. fumigatus so bile skladne, medtem ko je bil wtUL za posakonazol dve in štiri redčitvene stopnje višji za za Mucor spp. in Rhizopus spp.</dc:description><dc:publisher>[L. Martini Keber]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-25 07:15:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143552</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.24:615.282</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 217311</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 135351811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
