<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje afinitete vezave represorja Tet na ciljno mesto DNA ob prisotnosti efektorja, podobnega transkripcijskemu aktivatorju (TALE) [A]</dc:title><dc:creator>Dragovan,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratkovič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leben,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>TALE</dc:subject><dc:subject>efektorji podobni transkripcijskim aktivatorjem</dc:subject><dc:subject>TetR</dc:subject><dc:subject>uravnavanje transkripcije</dc:subject><dc:subject>optimizacija izolacije</dc:subject><dc:subject>afiniteta vezave.</dc:subject><dc:description>Efektorji, podobni transkripcijskim aktivatorjem (ang. transcription activator-like effectors, TALEs), so proteini, ki jih zaradi možnosti vezave na definirana vezavna mesta na polinukleotidni verigi na široko uporabljamo v sintezni biologiji. Sestavljajo jih številne kratke ponovitve aminokislinskih zaporedij (t.i. moduli oz. kanonične ponovitve iz 33 do 35 ostankov). Specifičnost TALE je mogoče urejati s spreminjanjem po dveh aminokislinskih ostankov v modulih, ki prepoznavajo in se vežejo na zaporedne nukleotide na eni od verig DNA. Poleg spajanja z efektorskimi domenami in urejanja DNA lahko vplivajo na nivo transkripcije, ki ga sproži drug transkripcijski dejavnik. S ciljem ovrednotiti afinetito vezave transkripcijskega dejavnika TetR ob hkratni vezavi proteina TALE [A] na DNA smo oba proteina izrazili v bakterijah Escherichia coli. Izolirali smo ju s kovinsko-kelatno afinitetno kromatografijo in dodatno prečistili z gelsko filtracijo. Pri tem smo z namenom optimizacije čiščenja preizkusili več različnih kromatografskih pufrov. Z analitsko gelsko filtracijo, sklopljeno z večkotnim sipanjem laserske svetlobe (SEC-MALS) ter s tehnikama dinamičnega sipanja svetlobe in poliakrilamidne gelske elektroforeze v prisotnosti natrijevega lavrilsulfata smo pokazali, da sta eksperimentalno določeni velikosti in molski masi primerljivi s teoretičnimi vrednostmi le teh in dokazali, da proteina med seboj ne interagirata. S testom zamika elektroforezne mobilnosti (ang. electrophoretic mobility shift assay, EMSA) smo določili disociacijsko konstanto TetR pri vezavi na DNA, medtem ko pri vezavi TALE [A] na DNA in vezavi TetR na DNA v prisotnosti TALE [A], nismo mogli določiti Kd zaradi nekonstantnosti vezave TALE [A] na DNA. Predpostavljamo, da so za to odgovorna različna konformacijska stanja rekombinantnega TALE [A].</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-24 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143547</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94911</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
