<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv formulacijskih in procesnih parametrov elektrostatskega sukanja na preživetje bakterij rodu Stenotropomonas v nanovlaknih</dc:title><dc:creator>Strašek,	Timeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Nina Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektrostatsko sukanje</dc:subject><dc:subject>nanovlakna</dc:subject><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:subject>parodontitis</dc:subject><dc:subject>stabilizatorji</dc:subject><dc:description>Parodontitis predstavlja velik javnozdravstveni problem, zanj pa je značilna disbioza ustnega biofilma. Eden izmed obetavnejših naprednih načinov ponovne vzpostavitve ravnovesja predstavljajo probiotiki, izolirani iz ustne votline. Probiotike moramo lokalno dostaviti na prizadeto mesto, da s tem omogočimo njihovo kolonizacijo. Nanovlakna predstavljajo obetajoč dostavni sistem za ta namen. Namen te magistrske naloge je bil optimizirati formulacijske in procesne parametre izdelave nanovlaken z vgrajenim potencialno probiotičnim sevom 27.3.S rodu Stenotrophomonas sp. tako, da med postopkom vgradnje čim bolj ohranjamo njegovo živost.
Ugotovili smo, da lahko s 6-urnim obsevanjem 4 % (m/V) raztopine polietilenoksida (PEO) z UV svetlobo valovne dolžine 254 nm zmanjšamo možnost kontaminacije polimernih raztopin s kontaminantnimi sevi mikroorganizmov. Uspešno izdelavo PEO nanovlaken z vgrajenimi bakterijami seva 27.3.S smo potrdili z vrstično elektronsko mikroskopijo. Živost bakterij v nanovlaknih se je med njihovo izdelavo zmanjšala za 2,9 log CFU/mg. Osmolarnost polimerne disperzije in temperatura med elektrostatskim sukanjem nista imela vpliva na preživetje bakterij, dokazali pa smo negativen vpliv izpostavitve polimerne disperzije visoki napetosti (upad živosti za 1,3 log CFU/mL) in sušenja (upad živosti za 2,1 log CFU/mL) na preživetje bakterij po elektrostatskem sukanju. Dodatno smo ugotovili, da elektrostatsko sukanje boljše preživijo bakterije, katerih rast smo prekinili v pozni logaritemski fazi v primerjavi s stacionarno fazo. 
Izdelali smo tudi PEO nanovlakna z dodatkom 55,6 % izbranih stabilizatorjev (saharoze, manitola, glicerola in sorbitola) z namenom zmanjšanja negativnega vpliva dehidracije med elektrostatskim sukanjem na živost bakterij seva 27.3.S. Statistično pomembno izboljšanje preživetja bakterij v nanovlaknih smo dosegli z dodatkom sorbitola in saharoze. Primerjali smo tudi preživetje izbranega seva v polimernih filmih in liofilizatih z nanovlakni takoj po njihovi izdelavi ter ugotovili, da je bilo preživetje bakterij seva 27.3.Z po obeh procesih sušenja boljše kot v primerjavi z elektrostatskim sukanjem. 
Rezultati magistrske naloge predstavljajo sistematičen pregled vplivov različnih parametrov na preživetje bakterijskega seva 27.3.S med njihovo vgradnjo v PEO nanovlakna z elektrostatskim sukanjem, kar je ključno za načrtovanje naprednih dostavnih sistemov z občutljivimi biološkimi komponentami, kot so probiotiki.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-23 08:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143505</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94898</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
