Prepoznava cirkulirajočih endotelijskih celic in endotelijskih prekurzorskih celic s pretočno citometrijoKlinar, Katarina (Avtor) Podgornik, Helena (Mentor) Reberšek, Katarina (Komentor) cirkulirajoče endotelijske celiceprekurzorske endotelijske celicepretočna citometrijaEndotelijske cirkulirajoče in endotelijske prekurzorske celice predstavljajo obetavne označevalce endotelijske poškodbe oziroma regeneracijske sposobnosti žilja, vendar so omenjene celice v krvi zelo redke, kar otežuje njihovo določanje. Najpogostejši metodi za njihovo določanje sta imunomagnetna izolacija in pretočna citometrija. Slednja omogoča analizo velikega števila celic v relativno kratkem času in možnost uporabe kombinacije različnih celičnih označevalcev. To je še posebej pomembno, saj nimamo označevalca, ki bi bil popolnoma specifičen za te celice. Z namenom prepoznave cirkulirajočih in prekurzorskih endotelijskih celic v periferni krvi s pretočno citometrijo smo razvili protokol za njihovo določitev. Njihovo število smo določili s pomočjo dvostopenjske metode, nespecifično vezavo pa smo za vsak vzorec ocenili z uporabo izotipske kontrole. Cirkulirajoče endotelijske celice smo prepoznali kot žive celice z jedrom, ki so CD34 pozitivne, CD45 negativne ali šibko pozitivne, CD133 negativne in CD146 pozitivne. Endotelijske prekurzorske pa so žive celice z jedrom, ki so CD34 pozitivne, CD45 šibko pozitivne, CD133 in CD309 pozitivne. Dokazali smo, da je metoda ponovljiva in da število krvotvornih matičnih celic korelira s številom, določenim s standardnim postopkom za njihovo določanje. Analiza vzorcev mora biti zaradi slabe stabilnosti celic izvedena čim prej po odvzemu vzorcev. Točnost smo dokazali z analizo vzorcev bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1. Ugotovili smo, da se je število cirkulirajočih endotelijskih celic značilno zmanjšalo pri tistih bolnikih, ki so 3 mesece prejemali zdravilo semaglutid. Število endotelijskih prekurzorskih celic pa se je statistično značilno povišalo pri bolnikih na 3-mesečni terapiji z zdravilom semaglutid ali empagliflozin. Medtem v kontrolni skupini med meritvami v obeh časovnih točkah nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Ker pa so endotelijske prekurzorske celice v periferni krvi zelo redke, bi bilo treba ponovno oceniti ustreznost imunofenotipa za uporabo v vsakdanji klinični praksi.20222022-12-22 08:45:34Magistrsko delo/naloga143484VisID: 94880sl