<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen socialnih stikov za stanovalce socialno varstvenega zavoda v času epidemije</dc:title><dc:creator>Horvat,	Lučka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:subject>epidemija COVID-19</dc:subject><dc:subject>starejši</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje vpliva na velikost socialne mreže, hkrati pa socialna mreža vpliva na staranje, spodbudo in širitev osebne socialne mreže. Številnim starejšim socialna vključenost in socialni stiki predstavljajo okupacijo. Ob kakovostnih socialnih stikih občutijo pripadnost in varnost. V času epidemije COVID-19 pa so se v skladu z ukrepi in dejstvom, da spadajo v rizično skupino, znašli v socialni izolaciji, ki je negativno vplivala na njihovo zdravje. Soočali so se z občutki jeze, žalosti, strahu, dolgčasa, osamljenosti in z izgubo motivacije. Primorani so bili prilagoditi socialne stike in izvajanje aktivnosti, kar je za številne predstavljajo veliko oviro. Namen: Raziskati pomen ohranjanja socialnih stikov za uporabnike socialno varstvenega zavoda v času epidemije COVID-19. Raziskati, kako se socialna izolacija v času COVID-19 odraža na počutju starejših od 65 let in kakšna je bila vloga delovnih terapevtov med epidemijo. Metode dela: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop. Izvedeni so bili polstrukturirani intervjuji s petimi osebami, starejšimi od 65 let, ki so bile v času epidemije COVID-19 vključene v socialni varstveni zavod. Uporabljena je bila kvalitativna vsebinska analiza. Pri kodiranju je bil uporabljen deduktivni pristop. Rezultati: V analizi smo pridobili tri kategorije: socialna izolacija, vpliv socialne izolacije na zdravje in okupacija. Podkategorije, ki smo jih izluščili, so čustveni odziv na socialno izolacijo, vpliv socialne izolacije na zdravje, omejitve, prilagoditev socialnih stikov, občutki ob spremenjenih socialnih stikih, ohranjanje okupacije, izguba okupacije, prilagoditev okupacije ter nove okupacije. Razprava in zaključek: Socialni stiki in vključevanje v aktivnosti so za osebe, starejše od 65 let, v socialno varstvenih zavodih v času epidemije COVID-19 življenjskega pomena. S prilagojenim ohranjanjem socialnih stikov preko sodobne tehnologije so starejši dobili občutek pripadnosti in motivacijo za premagovanje težav. Ohranjali so kognitivne in fizične sposobnosti ter premagovali osamljenost in dolgčas, ki sta jih spremljala med socialno izolacijo. Delovni terapevti so imeli med epidemijo COVID-19 glavno vlogo pri prilagoditvi socialnih stikov in aktivnosti. Starejšim so omogočali ohranitev vlog in okupacij, ki so jih lahko s pomočjo adaptacij izvajali po sobah socialno varstvenega zavoda.</dc:description><dc:publisher>[L. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-21 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143438</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121591</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 134850563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
