Vpliv anti-Müllerjevega hormona na dozorevanje človeških jajčnih celic v in vitro pogojihBedenk, Jure (Avtor) Virant Klun, Irma (Mentor) Geršak, Ksenija (Komentor) anti-Müllerjev hormonreceptor za anti-Müllerjev hormon tipa 2dozorevanje in vitročloveške jajčne celiceimunocitokemijakonfokalna mikroskopijaRT-qPCRmikroskopija s časovnimi presledkirazvojno pomembni genigeni zono pelucidoDozorevanje jajčnih celic človeka in vitro (IVM) je laboratorijski postopek, kjer po ultrazvočni aspiraciji pridobljene nezrele jajčne celice s pomočjo posebnih gojišč dozorimo v zrele jajčne celice. Nezrele jajčne celice nimajo naravne danosti oploditve, z dozorevanjem pa klinično spet postanejo uporabne. Postopek IVM je trenutno suboptimalen predvsem zaradi pomanjkanja raziskav ter slabega poznavanja naravnega okolja jajčnika, ki pomembno vpliva na dozorevanje jajčnih celic. Anti-Müllerjev hormon (AMH) je hormon, ki pri zarodku vpliva na diferenciacijo spola, pomemben vpliv pa ima tudi kasneje, predvsem na jajčnike in njegove folikle v času folikulogeneze. Do sedaj ni bilo znano, ali AMH vpliva na človeško jajčno celico. V raziskavi smo z imunocitokemijo in s fluorescenčno/konfokalno mikroskopijo na 33 nezrelih in 26 zrelih jajčnih celicah dokazali obstoj receptorja za AMH (AMHR2), s čimer smo potrdili, da AMH vpliva na jajčne celice. Nato smo na 91 nezrelih jajčnih celicah z germinalnim veziklom (GV), izvedli dozorevanje in vitro v različnih gojiščih z rekombinantnim AMH ali brez. Ugotovili smo, da sam rekombinantni AMH v gojišču za IVM omogoči 100 % dozorevanje nezrelih jajčnih celic, kar kaže, da je AMH pomembno vključen v zorenje jajčnih celic. Rezultati genetske analize 15 nezrelih (GV), 45 in vitro dozorelih in 15 in vivo dozorelih jajčnih celic so dokazali, da se gen AMHR2 izraža v vseh nezrelih (GV) in in vitro dozorenih jajčnih celicah, medtem ko se ne izraža v in vivo dozorelih jajčnih celicah, kar dodatno potrjuje našo hipotezo, da AMH vpliva na dozorevanje jajčnih celic. Pokazali smo tudi, da AMH vpliva na izražanje nekaterih razvojno pomembnih genov (GDF9 in BMP4) in genov zone pelucide (ZP1, ZP2 in ZP4), ne vpliva pa na dinamiko zorenja in dimenzijo jajčnih celic. Naše ugotovitve kažejo, da bi se rekombinantni AMH potencialno lahko uporabljal v klinični praksi za izboljšanje postopka IVM človeških jajčnih celic v prihodnosti.20222022-12-19 10:22:06Doktorsko delo/naloga143397VisID: 23068COBISS_ID: 146471171sl