<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv družbenih omrežij na telesno samopodobo v poporodnem obdobju</dc:title><dc:creator>Brodarič,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>sodobna tehnologija</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:subject>puerperij</dc:subject><dc:subject>počutje</dc:subject><dc:subject>izgled</dc:subject><dc:subject>primerjanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Ženska se v obdobju, ko prevzema materinsko vlogo, srečuje z veliko spremembami.  Poleg ostalih sprememb prehod v materinstvo zaznamujejo tudi lastna pričakovanja o videzu telesa, ki pa so velikokrat izoblikovana glede na kulturne in družbene norme okolja, v katerem živi. Rezultati vse več raziskav kažejo na negativne učinke tradicionalnih medijev na dojemanje telesne podobe, z rastjo uporabe novih medijskih kanalov pa raste tudi količina teh negativnih vplivov. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature oceniti vpliv družbenih omrežij na samopodobo ženske v obdobju po porodu. Metode dela: Pri pisanju diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Literatura je bila iskana v podatkovnih bazah Medline, Science Direct, Cinahl, ResarchGate (s strežnikom NCBI in iskalnikom Pubmed), in sicer v času med marcem 2022 in oktobrom 2022. Pri iskanju literature so bile uporabljene naslednje ključne besede v angleškem in slovenskem jeziku: telesna samopodoba IN družbena omrežja IN poporodno obdobje IN telo po porodu IN medicinska sestra; body image AND social media AND postpartum AND body AND nurse. Rezultati: Ženske v poporodnem obdobju poročajo o slabšem fizičnem in psihičnem počutju kot v obdobju pred porodom. Največje izzive vidijo v sprejemanju telesnih sprememb,v omejevanju pridobivanja teže, partnerstvu in vzpostavitvi učinkovitega dojenja. Družbena omrežja imajo pri tem velik vpliv, saj tam velikokrat zasledimo nerealne prikaze fotografij žensk po porodu, kar mamicam znižuje telesno samopodobo, saj same ne dosegajo takšnih lepotnih idealov. Telesno samopodobo višajo dojenje, spolnost, telesna vadba, religioznost itd. Razprava in zaključek: Družbeni mediji nam s svojo vsebino posredujejo lepotne ideale neke družbe. Ženske  se primerjajo z modeli na spletu, kar negativno vpliva na njihovo dojemanje lastne telesne podobe. Smiselno bi bilo razmisliti o strokovni podpori članov zdravstvenega tima. Pomoč bi se lahko izvajala tudi preko spleta, in sicer v obliki forumov ali skupin, kjer bi podajali strokovna mnenja ženskam po porodu in jim nudili pomoč, kadar jo potrebujejo. Prav tako bi bilo treba ženskam v Sloveniji kot del preventive po porodu omogočiti možnost obiska psihologa.</dc:description><dc:publisher>[L. Brodarič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-17 07:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143370</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121587</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 134433795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
