<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga delovnega terapevta pri obravnavi mater z motnjami v duševnem zdravju</dc:title><dc:creator>Kangler,	Amadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>okupacije mater</dc:subject><dc:description>Uvod: Materinstvo pri ženskah z motnjo v duševnem zdravju je poseben izziv, saj njihova naloga naenkrat ni več samo obvladovanje simptomov, temveč nenehno iskanje ravnovesja med usklajevanjem lastnih potreb in potreb otroka. Delovni terapevti lahko dajo tem materam priložnost, da razvijejo svoje naravne materinske instinkte in ustvarijo varno fizično ter emocionalno stabilno okolje, kar je ključno za optimalen razvoj otroka. Namen: Raziskati izkušnje in vlogo delovnih terapevtov pri obravnavi mater z motnjami v duševnem zdravju. Metode dela: S pregledom literature smo določili teoretični okvir, opredelili ključne besede in se odločili za kvalitativno raziskavo. Kot tehniko zbiranja podatkov smo uporabili polstrukturirani intervju. Vzorec, pridobljen po principu snežne kepe, je zajemal pet slovenskih delovnih terapevtov. Ti so imeli vsaj eno leto izkušenj z obravnavo mater z motnjo v duševnem zdravju in so do danes obravnavali vsaj eno mater z motnjo v duševnem zdravju, diagnosticirano pred zanositvijo. Izvedena je bila kvalitativna vsebinska analiza. Iz dobesednega prepisa intervjujev smo izbrali ključne podatke in jih povezali v hierarhične enote ter jih primerjali z obstoječo literaturo. Rezultati: Matere so bile obravnavane timsko, v domačem okolju, pristop je bil individualen, pomembno vlogo pri obravnavi so imeli delovni terapevti. Največkrat uporabljeni ocenjevalni inštrumenti so bili COPM, analiza aktivnosti in začetni intervju. Največ znanja za obravnavo mater so delovni terapevti pridobili od sodelavcev, uporabili pa so tudi znanja, pridobljena preko lastne izkušnje materinstva. Delovnoterapevtske obravnave so bile redko zastavljene po procesni metodi ali konceptualnih modelih. Razprava in zaključek: Obravnave, ki so jih najpogosteje izvajali, so bile povezane z vzpostavitvijo dnevnih rutin, vključevanjem v raznolike okupacije s področja dnevnih aktivnosti in sodelovanjem v družbi ter samostojnostjo pri izvedbi le-teh. Delovni terapevti so izpostavili pomembnost celostnega pristopa k obravnavi uporabnic in opolnomočenja za izvajanje okupacij matere. Kot izziv pri delu so izpostavili položaj njihove vloge v multidisciplinarnem timu in potrebo po večji širini znanja na področju duševnega zdravja. Smiselno bi bilo v prihodnosti vlogo delovne terapije pri obravnavi mater podpreti s konkretnimi smernicami za obravnavo in obravnavo bolj navezati na okupacije mater.</dc:description><dc:publisher>[A. Kangler]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-17 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143369</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121586</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 134416387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
