<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uvajanje sistema farmacevtov predpisovalcev: izkušnje iz tujine in pogledi splošne populacije, farmacevtov in zdravnikov v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Rožič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Farmacevt predpisovalec</dc:subject><dc:subject>farmacevt</dc:subject><dc:subject>splošna populacija</dc:subject><dc:subject>zdravnik</dc:subject><dc:subject>predpisovanje</dc:subject><dc:subject>korist</dc:subject><dc:subject>ovira</dc:subject><dc:subject>anketa.</dc:subject><dc:description>Ozadje: Sistem farmacevtov predpisovalcev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti 
farmacevtom omogoča predpisovanje nekaterih zdravil na odvisen (v sodelovanju z 
zdravnikom) ali neodvisen način. V tujini so farmacevti predpisovalci dodatno usposobljeni 
zdravstveni strokovnjaki, ki so pridobili uradno potrdilo pristojnega organa za predpisovanje 
zdravil za določeno terapevtsko področje. V Sloveniji je ta sistem še nepoznan, najbolj 
razširjen je v Združenem kraljestvu, v mnogih državah pa je v uvajanju. 
Namen: Namen magistrske naloge je opraviti pregled literature o sistemu farmacevtov 
predpisovalcev ter raziskati in opredeliti koristi in ovire, ki jih ta sistem prinaša. Prav tako 
je namen dela raziskati in ovrednotiti mnenja splošne populacije, farmacevtov in zdravnikov 
o možnostih uvedbe takšnega sistema v Sloveniji. 
Metode: V podatkovni zbirki MEDLINE smo s pomočjo izdelanega iskalnega profila 
izvedli pregled literature ter predstavili podatke. V spletnem orodju 1KA smo na podlagi 
vsebin iz pregleda literature izdelali anketni vprašalnik za vsako populacijo posebej –
splošno populacijo, farmacevte in zdravnike ter analizirali mnenja in odzive.
Rezultati: V pregled literature smo vključili 27 člankov, največ jih je bilo iz Združenega 
kraljestva, najpogosteje uporabljeni metodologiji pa vprašalnik in sistematični pregled. 
Izstopajoče koristi so bile: izboljšan dostop do zdravil in zdravstvene oskrbe, prihranek časa,
zmanjšanje delovne obremenitve zdravnikov ter povečano koriščenje strokovnega znanja 
farmacevtov. Ovire so predstavljale: slaba ozaveščenost o sistemu, nezadostna podpora, 
potencialno navzkrižje interesov in poseganje v strokovnost zdravnikov ter nezadostno 
financiranje, infrastruktura in tehnološki viri ter kompetence predpisovalcev. Anketo je v 
celoti rešilo 71 predstavnikov splošne populacije, 86 farmacevtov ter 73 zdravnikov. Za 
obravnavan sistem je že slišalo 47,3 % farmacevtov, 22,2 % predstavnikov splošne 
populacije ter 15,0 % zdravnikov. 32,5 % zdravnikov je menilo, da sistem farmacevtov 
predpisovalcev ne bi bil enako varen, kot če bi zdravila predpisoval zgolj zdravnik; 71,4 %
farmacevtov je bilo mnenja, da v lekarnah ni zaposlenega dovolj kadra za dodatno dejavnost 
predpisovanja zdravil. 48,8 % zdravnikov bi s farmacevtom predpisovalcem želelo 
sodelovati.
Sklepi: Pogledi splošne populacije, farmacevtov in zdravnikov v Sloveniji glede uvajanja 
sistema farmacevtov predpisovalcev značilno ne odstopajo od mnenj, pridobljenih v pregledu literature iz tujine. Največje razlike v strinjanju med populacijami predstavljajo 
vprašanja dodatnega financiranja, varnosti, kompetentnosti, zadostnosti kadra ter podpore.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-16 08:45:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143353</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94814</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
