<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Procesna filozofija in sociologija</dc:title><dc:creator>Šaver,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krašovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Malec,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>procesna filozofija</dc:subject><dc:subject>fenomenologija</dc:subject><dc:subject>sociologija</dc:subject><dc:subject>individualizem in holizem</dc:subject><dc:subject>Norbert Elias</dc:subject><dc:subject>Theodor Adorno</dc:subject><dc:description>Zgodovina zahodne metafizike je bila v glavnem izrazito naklonjena substanci. Skozi zgodovino filozofije in sociologije se zato pogosto pojavlja konceptualizacija subjekta in objekta kot dveh diskretnih enot; deloma zaradi epistemoloških omejitev, deloma pa zaradi same zgodovine evropske filozofske tradicije. Substancialna ločitev na subjekt in objekt predstavljata težave za spoznavno teorijo in tako vodi v zaostrene ontološke drže, medtem ko fenomenologija ponuja srednjo pot med obema. Cilj besedila je predstaviti, kako se skozi zgodovino (moderne) misli konceptualizira proces (kot antisubstancialno razmišljanje) v nasprotju s »klasičnim« pojmovnim dvojcem subjekt-objekt oziroma kako je ta filozofski milje vplival na sociološke teoretične predpostavke o odnosu med posameznico in družbo. Ta se izrazi v metodološkem sporu, ki ga rešujeta Eliasova figuracijska sociologija in Adornova kritična teorija družbe.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-13 15:10:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143304</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 516912</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
