<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mobilni robotski sistem za uporabo v rastlinjakih</dc:title><dc:creator>SEMOLIČ,	MATEVŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelj,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šlajpah,	Sebastjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mobilni robot</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>rastlinjak</dc:subject><dc:subject>ROS</dc:subject><dc:subject>krmiljenje</dc:subject><dc:subject>diferencialni pogon</dc:subject><dc:description>V kmetijstvu sta se z napredkom v tehnologiji avtomatizacija in robotizacija začeli implementirati z velikim zagonom. Glavni cilj implementacije robotov je opravljanje monotonih del, ki zavzamejo največ časa. Največjo prednost pri obdelavi kmetijskih površin predstavljajo mobilni sistemi, ki imajo s pravilno zasnovo neomejeno območje delovanje.

Magistrsko delo zajema zasnovo in razvoj mobilne platforme namenjene uporabi v rastlinjaku. Nalogo smo začeli s pregledom obstoječih tehnologij in robotskih sistemov namenjenih za delovanje v rastlinjaku. Po pregledu tehnologij smo preučili obstoječe kolesne sisteme. Izbrali smo diferencialni pogon za zmožnost gibanja med vrstami rastlin in osrednjih delih rastlinjaka. V ta namen smo sestavili pogonska in večsmerna kolesa z dodatnimi 3D natisnjenimi platišči in obdelanimi osmi.

Izdelavi in pripravi podvozja je sledila zasnova in  konstrukcija mobilne platforme v programu za modeliranje. Ogrodje smo na podlagi 3D modela sestavili iz aluminijastih profilov.

Definirali smo zahteve napajanja uporabljene strojne opreme in izbrali ustrezne komponente za sestavo baterije. Povezave smo izrisali z uporabo programa za risanje električnih shem in jih izvedli. Vse komponente smo pritrdili in zaprli v aluminijasto ohišje.

Za pogon smo uporabili dva servo-motorja podjetja Beckhoff, nizkonivojsko vodena s programskim okoljem TwinCAT in programljivim logičnim krmilnikom. Izvedli smo preračunavanje kinematike in odometrije, ki smo ju uporabili pri krmiljenju platforme. Na računalnik smo naložili robotski operacijski sistem za visokonivojsko vodenje, v katerem smo s programiranjem vozlišč omogočili krmiljenje platforme na daljavo in njeno avtonomno vožnjo.

Z uporabo laserskih senzorjev podjetja SICK smo implementirali varnost delovanja mobilne platforme. Izvedli smo obdelavo prejetih podatkov in z njihovimi vrednostmi omejili premike platforme v rastlinjaku. Senzorja smo dodatno uporabili za zaznavo konca vrste v rastlinjaku.

Delovanje mobilne platforme smo s pritrditvijo kamer testirali v rastlinjaku in potrdili ustreznost delovanja.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-12 09:00:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143275</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 61065</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 133794819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
