<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki vpliva notranjega in zunanjega okolja na kakovost zraka v igralnicah vrtcev ter učilnicah osnovnih in srednjih šol</dc:title><dc:creator>Rožanec,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kukec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galičič,	An	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak,	Borut	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>kakovost notranjega zraka</dc:subject><dc:subject>dejavniki vpliva zunanjega in notranjega okolja</dc:subject><dc:subject>vzgojno-izobraževalni zavodi</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Uvod: Šolajoči otroci in mladostniki skoraj 12 % svojega življenja preživijo v šolskem okolju. Slaba kakovost notranjega zraka v šolah se povezuje z vplivi na zdravje učencev in na njihovo uspešnost pri pouku. Zaradi višje frekvence dihanja, nepopolno razvitih pljuč in še razvijajočega imunskega sistema se otroci uvrščajo v občutljivo populacijsko skupino. Namen: Namen magistrskega dela je opredeliti možne dejavnike vpliva zunanjega in notranjega okolja na kakovost zraka v vzgojno-izobraževalnih zavodih in oceniti razširjenost opredeljenih dejavnikov v slovenskih osnovnih šolah. Metode dela: V prvi fazi smo s sistematičnim pregledom literature proučili dejavnike, ki vplivajo na kakovost zraka v vzgojno-izobraževalnih zavodih. V drugi fazi smo analizirali rezultate anketnega vprašalnika, ki je bil izveden v slovenskih osnovnih šolah v sklopu ciljno raziskovalnega projekta, številka V3-1904. Z analizo rezultatov anketnega vprašalnika smo ocenili razširjenost opredeljenih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost zraka v osnovnih šolah v Sloveniji glede na mikrolokacijo. Oceno povezanosti med mikrolokacijo osnovnih šol in izbranimi dejavniki vpliva smo statistično preverili s preizkusom Pearsonov hi-kvadrat. Rezultati: S sistematičnim pregledom raziskav smo ugotovili, da sta bila kot najpogostejši vir onesnaževanja notranjega zraka navedena bližina prometnih cest ter dejavnost uporabnikov v učilnicah. Na anketni vprašalnik se je odzvalo 355 od 454 osnovnih šol v Sloveniji. Ugotovili smo, da je, v raziskanih primerih slovenskih šol, prometna cesta najpogostejši potencialni zunanji vir onesnaževanja notranjega zraka v centru mesta in na obrobju mesta/manjšem mestu. Na vasi/podeželju je bil najpogostejši potencialni zunanji vir onesnaževanja stanovanjsko naselje z individualnimi kurišči na drva. Dejavniki vpliva kot so, oddaljenost osnovne šole 200 m od potencialnih virov onesnaževal, oddaljenost od najbližje prometnice, energent, na katerega se ogreva šolska stavba, so statistično značilno povezani z mikrolokacijo osnovne šole. Razprava in zaključek: Na podlagi sistematičnega pregleda literature ugotavljamo, da tako zunanji, kot notranji dejavniki vpliva pomembno vplivajo na kakovost notranjega zraka v prostorih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Najpomembnejši rezultati naše presečne raziskave so pokazali, da je mikrolokacija osnovnih šol v Sloveniji statistično značilno povezana le z nekaterimi zunanjimi dejavniki vpliva. Poznavanje dejavnikov vpliva nam daje pomemben vpogled v obravnavano problematiko in usmeritev v najbolj pereča vprašanja glede zmanjševanja notranjih koncentracij onesnaževal v igralnicah vrtcev in učilnicah šol.</dc:description><dc:publisher>[J. Rožanec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-10 07:45:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143261</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121573</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 133307139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
