<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocenjevanje somatosenzoričnih okvar pri osebah po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Dejak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ocepek,	Julija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>ocenjevalni instrumenti</dc:subject><dc:subject>cerebrovaskularni inzult</dc:subject><dc:subject>somatosenzorični sistem</dc:subject><dc:subject>motnje</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap predstavlja globalno zdravstveno težavo in velik svetovni izziv za javno zdravje. Med pogostejše posledice možganske kapi uvrščamo okvare motoričnega in senzoričnega sistema ter govorne in kognitivne okvare. Okvare somatosenzoričnega sistema se pojavijo pri približno 80 % oseb po možganski kapi in vplivajo na prepoznavanje somatosenzoričnih informacij, izvajanje aktivnosti, ki zahtevajo uporabo teh informacij, in na rezultate rehabilitacije. Za ocenjevanje okvar somatosenzoričnega sistema so potrebni zanesljivi in veljavni ocenjevalni instrumenti. Namen: Predstaviti pomen ocenjevanja somatosenzoričnih okvar v delovnoterapevtski obravnavi pri osebah po možganski kapi in ugotoviti, kateri ocenjevalni instrumenti se uporabljajo na tem področju. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda, pregled znanstvene literature in elektronskih virov s področja ocenjevanja somatosenzoričnih okvar pri osebah po možganski kapi. Iskanje literature je bilo opravljeno s pomočjo elektronskih baz: PubMed, CINAHL, Medline in ScienceDirect, pod ključnimi besedami: možganska kap, ocenjevanje, somatosenzorične okvare. V analizo so bile vključene raziskave, objavljene med leti 2010 in 2020 v angleškem jeziku, ki vključujejo ocenjevanje somatosenzoričnih okvar pri osebah po možganski kapi. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih osem znanstvenih raziskav, od tega vse s kvantitativno zasnovo. Kvalitativna sinteza podatkov je podala tri teme za razpravo: Rivermeadova ocena somatosenzorične funkcije, Nottinghamsko senzorično ocenjevanje in njegovi različici ter Fugl-Meyerjeva lestvica. Razprava in zaključek: Ocenjevanje somatosenzoričnih okvar je pomembno predvsem za načrtovanje učinkovitih intervencij in vrednotenje učinka rehabilitacije. V pregledani literaturi smo našli več standardiziranih ocenjevalnih instrumentov, ki se uporabljajo za ocenjevanje somatosenzoričnih okvar. To so Rivermeadova ocena somatosenzorične funkcije, Notthingamsko senzorično ocenjevanje in njegove različice ter Fugl-Meyerjeva lestvica. Vsi ocenjevalni instrumenti, razen Fugl-Meyerjeve lestvice, so se izkazali za zanesljive in veljavne instrumente za ocenjevanje somatosenzoričnih okvar pri osebah po možganski kapi.</dc:description><dc:publisher>[M. Dejak]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-10 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143260</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121572</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 133287427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
