<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razlike v stanju sluha, komunikacije in razumljivosti govora pri gluhih in naglušnih osebah zaradi bolezenske spremembe gena GJB2</dc:title><dc:creator>Švigelj,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Battelino,	Saba	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebušak Podkrajšek,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Izguba sluha</dc:subject><dc:subject>razumljivost govora</dc:subject><dc:subject>gluhi in naglušni</dc:subject><dc:subject>c.35delG gena GJB2</dc:subject><dc:subject>lestvica ICS</dc:subject><dc:description>Okvara sluha je najpogostejša prirojena motnja na svetu. Genetske okvare sluha predstavljajo približno 50–60 % vseh okvar sluha, 70 % izmed njih je nesindromskih. Med njimi je avtosomno recesivno podedovana bolezenska sprememba c.35delG gena GJB2, ki je v homozigotni obliki najpogostejši vzrok genetskih okvar sluha v Evropi in na Mediteranu ter tudi v Sloveniji. Zaradi pogostosti te bolezenske spremembe smo v raziskavi želeli opredeliti razlike v stanju sluha in vrsti slušne rehabilitacije gluhih in naglušnih oseb z bolezensko spremembo c.35delG gena GJB2 v homozigotni obliki v Sloveniji ter preveriti razumljivost njihovega govora v vsakdanjem življenju. 
V raziskavo smo vključili 65 oseb s potrjeno bolezensko spremembo c.35delG gena GJB2 v homozigotni obliki, ki so vodeni na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, UKC Ljubljana. Podatke o stanju sluha, napredovanju izgube sluha in vrsti slušne rehabilitacije smo pridobili iz njihove zdravstvene dokumentacije, razumljivost govora pa smo preverjali z Lestvico razumljivosti govora v vsakdanjem življenju za slovenščino (angl. Intelligibility in Context Scale, ICS). 
Ugotovili smo, da obstajajo razlike v klinični sliki znotraj skupine oseb z bolezensko spremembo c.35delG gena GJB2 v homozigotni obliki, ki se kažejo tako v stopnji okvare sluha, (najpogosteje zelo težke stopnje oz. popolna gluhost pri 70,7 % oseb) kot pri nastopu okvare sluha (80 % oseb s prelingvalno okvaro sluha). Potrdili smo, da obstajajo razlike v vrsti slušne (re)habilitacije, saj 61,5 % oseb uporablja polžev vsadek (PV), 38,5 % oseb pa klasični slušni aparat (SA). Dokazali smo tudi statistično pomembno razliko med prvo in zadnjo meritvijo sluha, torej statistično pomemben upad sluha pri osebah z bolezensko spremembo c.35delG gena GJB2 v homozigotni obliki. 
Z lestvico ICS smo preverjali razumljivost govora oseb s to bolezensko spremembo. Pri primerjavi razumljivosti govora glede na vrsto slušne (re)habilitacije nismo dokazali statistično pomembne razlike v razumljivosti govora med uporabniki PV in uporabniki SA. Prav tako nismo ugotovili statistično pomembne korelacije med stopnjo razumljivosti govora pri gluhih ali naglušnih otrocih z bolezensko spremembo c.35delG gena GJB2 v homozigotni obliki do starosti 18 let in trajanjem gluhosti. Ugotovili smo torej, da daljši čas med nastopom gluhosti in vstavitvijo PV ne pomeni nujno tudi nižje stopnje razumljivosti govora.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-09 08:30:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>143242</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376:616.28-008.14(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146257</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 133282051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
