<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava popolne in nepopolne revaskularizacije srčne mišice pri bolnikih z miokardnim infarktom z elevacijo ST spojnice in večžilno koronarno boleznijo</dc:title><dc:creator>Šušteršič,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bunc,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Miokardni infarkt z elevacijo ST spojnice</dc:subject><dc:subject>večžilna koronarna bolezen</dc:subject><dc:subject>celokupna umrljivost</dc:subject><dc:subject>srčno-žilna umrljivost</dc:subject><dc:subject>perkutana koronarna revaskularizacija.</dc:subject><dc:description>Utemeljitev: Takojšen perkutani koronarni poseg (PCI) je zlati standard zdravljenja bolnikov z akutnim miokardnim infarktom in elevacijo ST spojnice (STEMI). Približno polovica bolnikov s STEMI ima pomembno zoženje tudi ne-tarčnih koronarnih arterij. Podatki o koristnosti perkutane popolne revaskularizacije (CR) STEMI bolnikov z večžilno koronarno boleznijo (MVD) so nasprotujoči. Cilj naše raziskave je raziskati dolgoročni vpliv CR bolnikov s STEMI in MVD znotraj prvotnega bolnišničnega zdravljenja (PBZ) na celokupno in srčno-žilno preživetje, pojavnost skupnega opazovanega dogodka srčno-žilne umrljivosti ali ponovnega bolnišničnega zdravljenja (SBZ) zaradi srčno-žilnih vzrokov in varnost PCI pri CR v primerjavi z IR med PBZ.
Metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili zaporedne bolnike obravnavane v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) zaradi STEMI in MVD od 1.1.2009 do 3.4.2011, sledenje je potekalo do 1.4.2017. Pregledali smo koronarograme in za MVD šteli zožitve ne-tarčnih koronarnih arterij (angiografski premer &gt; 2 mm in zožitev ? 50 % glede na referenčni premer pred ali za zožitvijo), ki so bile zdravljene s PCI v CR ali z zdravili v nepopolno revaskularizirani (IR) skupini med PBZ. Izključitveni kriteriji so bili smrt pred ali med PCI tarčne koronarne arterije, kirurška revaskularizacija med PBZ in neuspešna PCI tarčne koronarne arterije (Thromolisys in Myocardial Infarction (TIMI) rezultat &lt; 2). Uspešnost PCI smo ocenili s TIMI točkovnikom, tveganje za PCI ne- tarčnih koronarnih arterij pa smo ocenili z rezidualnim Synergy Between PCI With Taxus and Cardiac Surgery score I (rSYNTAX I) točkovnikom. Primerjali smo izhod naslednjih dogodkov med CR in IR skupinama: 1. Celokupno in srčno žilno umrljivost, 2. Skupni opazovani dogodek srčno-žilne umrljivosti ali SBZ zaradi srčno-žilnih vzrokov, 3. Varnost PCI pri CR v primerjavi z IR med PBZ. Za oceno primerljivosti skupin smo zabeležili demografske značilnosti, srčno-žilne bolezni in dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, PCI posege in njihove karakteristike, laboratorijske spremenljivke (maksimalna vrednost troponina in kreatinina, minimalna vrednost hemoglobina ter vrednosti lipidograma), dvoravninski iztisni delež levega prekata (LVEF), pojavnost kradiogenega šoka in predpisana zdravila za srčno-žilno zdravljenje pred in med PBZ. Izvedli smo statistično analizo
zbranih podatkov. Raziskavo je odobrila Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije.
Rezultati: Med 810 STEMI bolniki smo identificirali 258 bolnikov z MVD, 23 (9 %) bolnikov smo morali izključiti zaradi vključitvenih in izključitvenih kriterijev raziskave. Med 235 bolniki jih je bilo 70 (30 %) v CR in 165 (70 %) v IR skupini. Mediani čas sledenja bolnikov je bil 7,0 let (razpon 6,0 – 8,2 let). Med CR in IR skupinama ni bilo pomembnih razlik demografskih značilnosti, srčno- žilnih bolezni in dejavnikov tveganja, opazovanih laboratorijskih kazalcev, prizadetosti tarčnih koronarnih arterij, pojavnosti resnih zapletov med PCI, LVEF in v zdravljenju z zdravili ob vključitvi v raziskavo. Bolniki v IR skupini so imeli več zožitev ne-tarčnih koronarnih arterij (p = 0,005), kroničnih koronarnih zapor (CTO) (p &lt; 0,001) in manj opravljenih PCI (p &lt; 0,001) med PBZ. Bolniki v IR skupini so bili redkeje zdravljeni z zaviralci beta (p = 0,031) in statini (p = 0,004) ob odpustu/premestitvi v regionalno bolnišnico, kot bolniki v CR skupini. Bolniki v CR skupini so imeli nižjo celokupno (15,7 % vs. 35,8 %, p = 0,003) in srčno-žilno umrljivost (12,9 % vs. 23,6 %, p = 0,046) kot bolniki v IR skupini. Tveganje za celokupno smrt je bila 2,6-krat večja v IR skupini (HR 0,386; 95 % CI 0,20-0,74; p = 0,004), med tem ko je bilo tveganje za srčno-žilno smrt 2,1-krat večje v IR skupini (HR 0,486; 95 % CI 0,24-1,00; p = 0,051). S proporcionalnim Coxovim modelom, prilagojenim za izbrane moteče spremenljivke, smo pokazali, da sta clokupna in srčno-žilna umrljivost statistično značilno povezani z naslednjimi dejavniki: starostjo (p &lt; 0,001; p &lt; 0,001), sladkorno bolezenijo (p = 0,042; p = 0,166), visokimi vrednostmi serumskega kreatinina (p = 0,001; p = 0,018) in kardiogenim šokom ob prezentaciji (p &lt; 0,001; p &lt; 0,001), ne pa tudi s CR ob PBZ (p = 0,139; p = 0,560). Kardio-vaskularni vzroki za SBZ ter pojavnost nadaljnjih revaskularizacijskih posegov sta bili primerljivi med CR in IR skupino med časom spremljanja. SBZ CR bolnikov ni bilo povezano s celokupno in srčno-žilno umrljivostjo (p = 0,86; p = 0,40), med tem ko je bilo statistično značilno povezano s celokupno in srčno-žilno umrljivostjo IR skupine (p = 0,01; p = 0,03). V PBZ ni bilo razlik med pojavnostjo zapletov zaradi PCI med CR in IR skupino (p = 0,199). Pojavnost zapletov ob ponovni PCI je bila med SBZ večja kot ob PBZ (OR 2,83; 95 % CI 1,091-6,972; p = 0,019), med tem ko je bilo število zapletov ob doseženi CR primerljivo med PBZ CR skupine in SBZ IR skupine (OR 3,86; 95 % CI 0,48-31,55; p = 0,121).
Zaključki: Bolniki s STEMI in MVD, ki so bili zdravljeni s CR srčne mišice ob PBZ, so imeli boljše dolgoročno celokupno in srčno-žilno preživetje, kot bolniki v IR skupini. Po prilagoditvi za moteče spremenljivke način revaskularizacije ni pomembno vplival na preživetje. Skupni opazovani dogodek srčno-žilne smrti ali SBZ zaradi srčno-žilnega vzroka je bil pogostejši v IR kot v CR skupini. Pogostost SBZ zaradi srčno-žilnega vzroka in ponovne revaskularizacije je bila med CR in IR primerljiva, a so bolniki v IR skupini, ki so prišli na SBZ imeli pomembno boljše celokupno in srčno- žilno preživetje kot bolniki, ki niso prišli na SBZ. Med CR in IR skupino ni bilo pomembnih razlik v pojavnosti zapletov med PBZ. CR s PCI je bila primerljivo varna ob PBZ kot ob SBZ.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-07 07:15:04</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142970</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 23060</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 147589891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
