<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv procesnih parametrov kompaktiranja, mletja in sestave kompaktatov na tabletabilnost, kompresibilnost in kompaktibilnost pripravljenih granulatov</dc:title><dc:creator>Slak,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrečer,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hudovornik,	Grega	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kompaktiranje</dc:subject><dc:subject>mletje</dc:subject><dc:subject>tabletabilnost</dc:subject><dc:subject>kompaktibilnost</dc:subject><dc:subject>kompresibilnost</dc:subject><dc:subject>Gamlen</dc:subject><dc:subject>mikrokristalna celuloza</dc:subject><dc:subject>laktoza</dc:subject><dc:description>Pri proizvodnji tablet si želimo z robustnim proizvodnim procesom izdelati kakovosten izdelek z ustreznimi mehanskimi lastnostmi. Slabša stisljivost zmesi za tabletiranje je pogosto problematična tekom tabletiranja, zato je treba že med razvojem izdelka ovrednoti spremenljivke, ki imajo nanjo največji vpliv.
V eksperimentalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo instrumenta za analizo stisljivosti zmesi Gamlen preučevali, kako se tabletabilnost, kompaktibilnost in kompresibilnost granulata, izdelanega s kompaktiranjem, spremenijo pod vplivom sestave in načina priprave vzorcev. Analizirali smo realne zmesi za tabletiranje, ki so bile pripravljene z enim najpogostejših postopkov suhega granuliranja – kompaktiranjem. Zanimalo nas je, ali prametri kompaktiranja, uporabljen tip mlina (oscilacijski mlin, mlin kladivar, konični mlin) in izbrani parametri mletja vplivajo na partikulatne in mehanske lastnosti nastalih granul. Poleg tega smo preučili tudi vpliv dveh pogosto uporabljenih polnil, mikrokristalne celuloze in laktoze, ki se bistveno razlikujeta v prevladujočem mehanizmu deformacije (plastična deformacija ali deformacija s fragmentiranjem delcev).
Izkazalo se je, da ima izbor polnila največji vpliv tako na fizikalne kot tudi mehanske lastnosti vzorcev, saj se je mikrokristalna celuloza pričakovano pokazala kot bolj tabletabilna, kompaktibilna in kompresibilna. Dokazali smo tudi negativen vpliv daljše izpostavljenosti silam pri kompaktiranju na stisljivost in mehanske lastnosti granul.
Izbira tipa mlina in parametri mletja so vplivali predvsem na velikost delcev granulata, slednja se je nakazovala kot lastnost, ki ima učinek na tabletabilnost, kompaktibilnost in kompresibilnost zmesi za tabletiranje. Neposrednega vpliva pogojev mletja na stisljivost nam ni uspelo potrditi, saj so se ti največkrat izrazili le preko velikosti delcev.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-02 07:45:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142909</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
