Banalnost zla pri Eichmannu in v politični misli Hannah ArendtRehar, Barbara (Avtor) Virk, Tomislav (Mentor) Ošlaj, Borut (Mentor) banalnost zlapolitična filozofijaHannah Arendtbirokratizemtotalitarizem.Cilj magistrskega dela je raziskati banalnost zla, teorijo o »novem« zlu, ki jo je prvič predstavila Hannah Arendt v svojem poročilu s sojenja Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu. Osrednja oseba magistrskega dela je zato Adolf Eichmann, ki je postal vzorčen primer človeka birokratizma, banalnega človeka, ki ne nosi nobene odgovornosti. Fenomen banalnega zla pri Eichmannu v magistrskem delu primerjam z enim izmed junakov v Kafkovih delih, Josefom K. iz romana Proces. Svoboda mišljenja je nekaj, kar je pogoj za boj proti »banalnemu zlu«, ki nima korenin kot radikalno zlo, temveč se pojavlja kot »fungus«, ki raste divje in nekontrolirano, vendar na površju in ne v globinah. Pogoj za rojstvo banalnega zla je vezan na nezmožnost mišljenja, »zlo nemišljenja« v okviru nesvobodne totalitarne organizacije družbe. Zlo nemišljenja je lahko besedna zveza, ki ustrezno nadomesti besedno zvezo »banalnost zla«. S tem namenom v magistrsko delo vključim tudi filozofijo Jaspersa in Kanta, katerih teoriji razumevanja in razsojanja sta pogojeni s svobodo človeka in s tem svobodo mišljenja. V zadnjem delu magistrskega delu obravnavam namerno vzpostavitev okoliščin, ki rodijo zlo prek totalitarnih organizacij, ki jih Hannah Arendt obravnava v delu Izvori totalitarizma. V delu Hannah Arendt razstavi totalitarno vladavino na vse elemente, ki jo sestavljajo, zato se v zaključku magistrskega dela ukvarjam s funkcijo laganja v politiki.20222022-12-01 07:45:02Magistrsko delo/naloga142897VisID: 516822COBISS_ID: 135066627sl