<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza izvedbe sončne elektrarne za zmanjšanje odvisnosti podjetja od dobavitelja električne energije</dc:title><dc:creator>ŽMAVC,	MATIC	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>napajalni sistem</dc:subject><dc:subject>telefonska centrala</dc:subject><dc:subject>poraba električne energije</dc:subject><dc:subject>racionalna raba</dc:subject><dc:subject>implementacija dodatnega sistema napajanja</dc:subject><dc:subject>sončna elektrarna</dc:subject><dc:subject>analiza porabe in proizvodnje.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo zajema zmanjšanje odjema električne energije od dobavitelja električne energije v sklopu objektov podjetja Telekom Slovenije. V okviru aktualne tematike dodatnih virov napajanja za izkoriščanje obnovljivih virov energije se je naredilo analizo objekta v Ljubljanskih Dravljah.
Cilj podjetja Telekom Slovenije je na telefonske centrale postaviti sončne elektrarne s hranilnikom el. energije. Tako bi centrale postale samooskrben objekt.
V diplomskem delu se je na dejanskem primeru telefonske centrale analiziralo dva primera integracij sončne elektrarne na objekt funkcijske lokacije. In sicer prvi primer postavitve sončne elektrarne na streho, v drugem primeru pa postavitev fotonapetostnih modulov na streho in fasado stavbe. V obeh primerih se je, za shranjevanje v baterijskem hranilniku in poznejšo uporabo, analiziralo tudi potencialne proizvedene presežke električne energije na sončni elektrarni. 
Izračuni so se naredili za dva primera povrnitve investicije, in sicer za primer trenutne in za novo višjo ceno el. energije. Izračuni so pokazali, da je investicija v obeh primerih upravičena. V obeh primerih se namreč investicija povrne, in sicer v približno desetih letih v primeru trenutnih cen in v treh letih v primeru obetajoče se cene el. energije. Vendar pa nam izračuni za primer z večjo površino nameščenih fotonapetostnih modulov, nameščenih na streho in fasado objekta, na daljši rok prikažejo večje donose.
Pri baterijskem hranilniku se je v obeh obsegih nameščenih fotonapetostnih modulov izkazalo, da vgradnja le tega ni smiselna, saj v primeru nameščenih modulov na streho potencialnih presežkov električne energije niti ne proizvedemo. V primeru postavitve elektrarne na streho in fasado pa se ustvari presežek električne energije v polovici leta, vendar zaradi polnilnih in praznilnih tokov baterij ter omejitve glede življenjske dobe v času neuporabe tudi v tem primeru investicije v baterije ni mogoče upravičiti.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-30 07:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142858</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 61233</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 131596803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
