<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovna terapija pri obravnavi oseb z mejno osebnostno motnjo</dc:title><dc:creator>Pršin,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>delovni terapevti</dc:subject><dc:subject>motnja v duševnem zdravju</dc:subject><dc:subject>čustveno neuravnovešena osebnostna motnja</dc:subject><dc:description>Uvod: Osebnostne motnje se začnejo v adolescenci ali zgodnji odraslosti in predstavljajo velik delež motenj duševnega zdravja. Med njimi je najpogostejša mejna osebnostna motnja. Mejna osebnostna motnja je kronična motnja v duševnem zdravju. Zanjo je značilna nestabilnost razpoloženja in medosebnih odnosov, motnja samopodobe, izrazita impulzivnost in samomorilno vedenje, ki povzroči trpljenje in stisko v življenju osebe. Namen: Ugotoviti, kakšne so težave pri vključevanju oseb z mejno osebnostno motnjo v delovno in socialno okolje, kaj je do sedaj znanega o vključenosti delovne terapije v obravnavo oseb z mejno osebnostno motnjo, kakšen je njen doprinos pri obravnavi oseb z mejno osebnostno motnjo in katera ocenjevanja se uporabljajo pri osebah z mejno osebnostno motnjo. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda, sistematičen pregled literature na temo vloge delovne terapije pri osebah z mejno osebnostno motnjo. Iskanje je bilo opravljeno s pomočjo podatkovnih baz: Web of Science, SAGE Journals in Google Scholar pod naslednjimi ključnimi besedami v angleščini: »occupational therapy«, »occupational therapist«, »personality disorder«, »personality disorders«, »borderline«, »BPD«. V analizo je bila vključena literatura, objavljena od leta 2010 naprej v angleškem jeziku, ki vključuje delovno terapijo pri osebah z mejno osebnostno motnjo. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih deset znanstvenih raziskav, vse s kvalitativno zasnovo. Kvalitativna sinteza podatkov je podala štiri teme: težave pri vključevanju oseb z mejno osebnostno motnjo v delovno in socialno okolje, ocenjevalne metode pri osebah z mejno osebnostno motnjo, vloga delovne terapije pri osebah z mejno osebnostno motnjo ter dialektična vedenjska terapija. Razprava in zaključek: Simptomi, ki so značilni za osebe z mejno osebnostno motnjo, vplivajo na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. Izbira okupacij je velikokrat neustrezna, zato delovni terapevt poskuša osebo preusmeriti v iskanje pozitivnih okupacij ter jo spodbujati v vključitev vanje. Na področju duševnega zdravja so delovni terapevti dobro uveljavljeni, vendar je na področju obravnave oseb z mejno osebnostno motnjo njihovo delovanje pomanjkljivo raziskano. Potrebno bi bilo več raziskav, ki govorijo o vlogi delovne terapije pri osebah z mejno osebnostno motnjo.</dc:description><dc:publisher>[A. Pršin]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-27 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142808</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121472</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 131140867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
