<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza prehranskega vnosa in prehranskega statusa dializnih bolnikov: od podhranjenosti do hiperfosfatemije</dc:title><dc:creator>Serdoz,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehranski status</dc:subject><dc:subject>kronična ledvična bolezen</dc:subject><dc:subject>hemodializni bolniki</dc:subject><dc:subject>hemodializa</dc:subject><dc:subject>podhranjenost</dc:subject><dc:subject>hiperfosfatemija</dc:subject><dc:subject>sestava telesa</dc:subject><dc:subject>metoda jedilnika prejšnjega dne</dc:subject><dc:subject>analiza prehranskega vnosa</dc:subject><dc:description>Redna analiza prehranskega vnosa hemodializnih bolnikov je pomembna za ohranjanje optimalnega prehranskega statusa. Ob pričetku zdravljenja s hemodializo se potrebe po beljakovinah povečajo, medtem ko se omejitve fosfata, kalija in natrija še vedno priporočajo z namenom preventive presnovnih zapletov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali med pacienti s slabim in dobrim prehranskim statusom obstajajo razlike v prehranskem vnosu ter ali je prehranski vnos zadosten glede na priporočila. Klinično študijo smo izvedli v hemodializnem centru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Raziskava je potekala v dveh delih. Najprej smo 170 hemodializnim pacientom izmerili sestavo telesa in jim ocenili prehranski status z vidika podhranjenosti in vnetja z vprašalnikom MIS (ang. Malnutrition Inflammation Score). Nato smo izbrali po 28 pacientov z najboljšo in najslabšo oceno MIS in z njimi izvedli prehranski intervju ter ocenili telesno pripravljenost. Zanimal nas je vnos beljakovin, fosforja in kalija, saj so pri tej populaciji pogosto prisotne beljakovinsko energijska podhranjenost, hiperfosfatemija in hiperkalemija. Med skupinama pacientov s slabim in dobrim prehranskim statusom obstajajo statistično značilne razlike v prehranskem vnosu vseh preučevanih parametrov (makrohranila, mikrohranila – P, K, Ca, Na; vnos soli, prehranske vlaknine, sadja in zelenjave). Povprečni vnos energije in beljakovin je v obeh skupinah nezadosten glede na priporočene vrednosti. Korelacije med zaužitim fosforjem s hrano in serumskim fosforjem v krvi ni. Korelacije med zaužitim kalijem s hrano in serumskim kalijem v krvi ni. Rezultati bioimpedančnih meritev, prehranske analize in nizke vrednosti serumskega albumina potrjujejo prisotnost beljakovinsko energijske podhranjenosti. Hemodializni pacienti nujno potrebujejo prehransko svetovanje, saj brez njega ne morejo doseči prehranskih ciljev potrebnih za podporo zdravljenja.</dc:description><dc:publisher>[S. Serdoz]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-27 07:15:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142806</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.24:616.61-78</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 216919</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 131137283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
