Ocena ogroženosti za padce in model fizioterapevtske obravnave v lokalni skupnosti, za preprečevanje padcev doma živečih, starejših prebivalcev SlovenijeKnific, Tjaša (Avtor) Rugelj, Darja (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) magistrska delafizioterapijapadciocena dejavnikov tveganjadoma živeči starejšikorelacijafizioterapevtska obravnava padcevUvod: Padci starejših odraslih so pomemben javnozdravstveni in socialno-ekonomski problem. Največkrat nastanejo zaradi interakcije različnih dejavnikov tveganja. S starostjo tveganje za padce narašča zaradi številnih dejavnikov tveganja, ki so posledica naravnega procesa staranja, kroničnih in akutnih obolenj. Telesna dejavnost ima pomemben vpliv na upočasnitev degenerativnih procesov staranja in plastičnost živčno mišičnega sistema. Fizioterapevti imajo pomembno vlogo pri učenju kompenzatornih strategij in rehabilitaciji po padcih. Namen: V raziskavi smo želeli ovrednotiti stanje ogroženosti za padce na vzorcu doma živečih, starejših Slovencev in predlagati ekonomsko vzdržno, izvedljivo in na dokazih temelječo fizioterapevtsko obravnavo za preprečevanje padcev doma živečih starejših, v lokalni skupnosti. Metode dela: Izvedli smo retrospektivno presečno raziskavo. V analizo smo vključili 5612 doma živečih starejših (starost 79,6 ± 7,6). Preiskovanci so bili v okviru preventivne obravnave starejše osebe na domu ocenjeni za dejavnike tveganja za padce v domačem okolju z vprašalnikom in funkcijskim TUG testom. Rezultati: V povprečju so preiskovanci padli 0,6 krat letno (± 0,03). TUG test so v povprečju izvedli v 21,7 sekunde (± 0,6). Povprečni rezultat vprašalnika je 5,5 točke (± 0,1). Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ni statistično značilnih razlik v povprečnem številu padcev med vzhodno in zahodno regijo Slovenije (p = 0,213). Osebe z več prisotnimi dejavniki tveganja (? = 0,453; p < 0.001), osebe ki si pri vstajanju s stola pomagajo z rokami (p < 0,001) in osebe, ki imajo težave pri stopanju na robnik (p < 0,001) padajo pogosteje. Strah pred padcem je statistično značilno povezan z občutkom nestabilnosti pri hoji (p < 0,001). Pozitivno povezani sta stopnja tveganja za padec in hitrost izvedbe TUG testa (? = 0,262; p < 0,001). Osebe z občutkom nestabilnosti in uporabo opore pri hoji TUG test v povprečju opravijo v času, ki je večji od 12 sekund (p < 0,001). Osebe z več točkami na vprašalniku v povprečju TUG test opravljajo dlje (? = 0,335; p < 0,001). Razprava in sklep: Na podlagi ugotovljene medsebojne povezanosti dejavnikov tveganja za padce smo predlagali model fizioterapevtske obravnave, doma živečih starejših, ki se bo izvajala v lokalni skupnosti. Pri snovanju smo upoštevali dolgoročno izvedljivost obravnave.[T. Knific]20222022-11-23 07:45:43Magistrsko delo/naloga142736UDK: 615.8VisID: 121447COBISS_ID: 130569731sl