Razvoj sistema za podporo odločanju o izvajanju kmetijskih ukrepov za varovanje podzemne vode pred onesnaženjem z nitratiCurk, Miha (Avtor) Glavan, Matjaž (Mentor) Rak, Gašper (Komentor) izpiranje nitratakmetijstvovarovalni ukrepiagroekonomikamodel SWATpodnebne spremembeoptimizacija rabe tallastnosti talvhodni podatki modelakalibracija modelaV nalogi je bil razvit sistem za podporo odločanju o izvajanju kmetijskih ukrepov za varovanje podzemne vode pred onesnaženjem z nitrati. Sistem sestavljajo 3 faze: analiza obstoječega stanja, vrednotenje učinkovitosti ukrepov ter optimizacija in umeščanje ukrepov. Preučevali smo vpliv različnih virov vhodnih (izmerjeni oz. izračunani podatki o fizikalnih lastnostih tal) in umeritvenih podatkov (pretoki rek, količina vode v tleh, kombinacija obojega) na delovanje 12 različic modela SWAT. Ugotovili smo, da vsi načini umerjanja modela niso primerni za vse situacije. Zgolj v nekaterih primerih je prišlo do razlik v modelnih rezultatih. Zaključujemo, da razlike med rezultati niso tako velike, da bi jasno pokazale na najboljšo možnost, zato je za umerjanje bolj smiselno uporabiti podatke, ki so lažje dostopni oz. na drug način primernejši v dani situaciji. Predlagani sistem za podporo odločanju smo preizkusili na ranljivih območjih Dravske in Krške kotline. Za vsako območje smo ovrednotili okoljski (izpiranje nitrata) in ekonomski (pokritje) učinek različnih kmetijskih praks; prvega z uporabo modela SWAT in drugega z izračunom pokritij. S simulacijo pričakovanih kmetijskih praks (obstoječe stanje) smo na vsakem območju ugotovili, kateri deli so bolj ranljivi in bi bilo zato na njih bolj smiselno zaostriti ukrepe za omilitev izpiranja nitrata. S primerjavo učinkov širšega nabora alternativnih kmetijskih praks smo ugotovili, katere so za posamezne talne tipe na območju najbolj primerne (tako okoljsko kot ekonomsko). Izkazalo se je, da univerzalno učinkovite prakse ne obstajajo: nekatere so bolj učinkovite v enih, druge v drugih primerih. Na podlagi informacije o učinkovitosti ukrepov smo v zadnji fazi kmetijske prakse razporedili na območje po treh kriterijih optimizacije: okoljske, ekonomske in kombinirane. Ugotovili smo, da so vse tri, celo ekonomska, izboljšale stanje z izpiranjem nitrata na celotnem območju, zato zaključujemo, da bi lahko z uporabo predlaganega sistema in umeščanjem ukrepov na podlagi njihove okoljske in ekonomske učinkovitosti na območju hkrati zmanjšali izpiranje nitrata s kmetijskih površin in povečali ekonomičnost kmetijske pridelave.20222022-11-17 07:15:07Doktorsko delo/naloga142629VisID: 216882COBISS_ID: 129817859sl