Kultura ustanove in profesionalni razvoj vzgojiteljaJerovšek, Gaja (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) kultura ustanoveRazlični raziskovalci so se v zadnjih desetletjih veliko ukvarjali s področjem organizacijske klime in kulture v šolah. Čeprav pojma šolska kultura in klima stopata v ospredje v zadnjih desetletjih, pa sta se pojavila že v prvi polovici 20. stoletja. Nekateri avtorji enačijo pojma, medtem ko ju drugi jasno ločijo. Nekateri avtorji govorijo le o klimi ali le o kulturi, ne da bi se sploh ukvarjali z določanjem razlik. V magistrskem delu smo se osredotočili na organizacijsko kulturo in profesionalni razvoj vzgojitelja. V teoretičnem delu sta predstavljena oba pojma, poleg pa tudi organizacijska klima in razlike med klimo in kulturo. Poseben poudarek je namenjen kulturi ustanove in značilnostim institucionalne kulture. Omenjena sta vpliv vodstva na oblikovanje kulture ustanove in profesionalni razvoj strokovnih delavcev v vrtcu. V empirični raziskavi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način vplivata delovna doba in izkušnje na strokovno usposobljenost anketirancev, katera vrsta institucionalne kulture po presoji anketirancev prevladuje v vrtcih, kako vzgojitelji in vzgojitelji – pomočniki vzgojitelja opredeljujejo možnosti za lasten profesionalni razvoj in na kakšen način vodstvo vpliva na oblikovanje kulture ustanove. V raziskavo so bili vključeni strokovni delavci različnih vrtcev z različno delovno dobo v vrtcu. Raziskava je med drugim pokazala, da so v vrtcih še vedno prisotni elementi tradicionalno naravnane kulture, a kljub vsemu je tudi kultura dobre skupnosti v veliki meri značilna za vrtčevsko okolje. Ugotavljali smo, ali pri posameznih postavkah obstajajo statistično pomembne razlike med različnimi skupinami anketirancev glede na njihovo delovno dobo. Ena izmed ugotovitev je, da po presoji večine anketirancev z delovno dobo 19–30 let različne izkušnje zelo vplivajo na strokovno usposobljenost, medtem ko anketiranci z 0–3 let delovne dobe v večini ocenjujejo, da izkušnje vplivajo na strokovno usposobljenost vzgojitelja/vzgojitelja – pomočnika vzgojitelja. Rezultati raziskave predstavljajo prispevek na strokovnem področju, saj ugotavljamo, da je večina raziskav osredotočenih na šolsko področje in ne toliko na vrtčevsko.20222022-11-15 03:19:10Magistrsko delo/naloga142593COBISS_ID: 129053187sl