<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje odločanja za tek</dc:title><dc:creator>Rebernik,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strle,	Toma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>doživljanje odločanja</dc:subject><dc:description>Empirične znanosti v veliki meri preučujejo odločanje s tretjeosebne perspektive in pogosto zgolj v laboratoriju, vendar nam omenjena načina raziskovanja ne dajeta celostnega vpogleda v proces odločanja. Umanjka namreč prvoosebna perspektiva odločevalca, kot tudi to, kako posameznik doživlja odločanje v vsakdanjem življenju. Tudi v okviru psihologije športa in psihologije športne rekreacije primanjkuje kvalitativnih raziskav, posvečenih vprašanju, kako posameznik doživlja procese, povezane s telesno aktivnostjo. Cilja pričujočega magistrskega dela sta: preučiti, kako rekreativni tekači doživljajo proces odločanja za tek, in sicer tekom epizod (tj. v trenutkih v doživljanju); preučiti, kako je doživljanje odločanja za tek vpeto v vsakdan rekreativnih tekačev. V skladu s ciljema sem izvedla raziskavo, s katero želim prispevati k razumevanju odločanja s prvoosebne perspektive kot poteka v vsakdanjem življenju. Zbiranje podatkov je potekalo z metodo, osnovano na podlagi mikro-fenomenologije, in etnografsko metodo. V raziskavo je bilo vključenih sedem soraziskovalcev – rekreativnih tekačev, ki so izrazili zanimanje za raziskovanje lastnega doživljanje. Epizode, v katerih so razmišljali o teku, so popisovali v dnevniških zapisih, ki so dalje služili za podlago šestim fenomenološkim intervjujem, s katerimi sem pridobila opise doživljanja v raziskovanih epizodah. Za preučevanje konteksta, v katerem se je doživljanje v epizodah dogajalo, sem s soraziskovalci opravila več polstrukturiranih intervjujev. Analizo podatkov sem opravila v skladu s smernicami kvalitativne analize, izvedena je bila na treh ravneh, in sicer s postopnim združevanjem doživljajskih in etnografskih podatkov. Rezultati so pokazali, da se je odločanje za tek v epizodah zgodilo na podlagi afektivnih stanj, na podlagi razumne presoje glede izvedljivosti teka, ali pa je do odločitve prišlo spontano. Doživljanje odločanja za tek je bilo vpeto v vsakdanje življenje soraziskovalcev na podlagi ene od treh različnih naravnanosti do teka, te so: tek kot neobvezujoča sprostitev, tek kot način uravnoteženja storilnosti s trenutnimi užitki in tek kot način življenja. Z magistrskim delom prispevam k naboru znanja o doživljanju odločanja, obenem pa z njim poudarim potrebo po raziskovanju doživljajskih fenomenov na več ravneh ob hkratnem kombiniranju metod, kar privede do bolj celostnega opisa preučevanega fenomena.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-15 03:18:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142590</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 129031683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
