Bovško narečje pri pouku književnosti v petem razredu Osnovne šole BovecŠturm, Lucija (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) Ivančič Kutin, Barbara (Komentor) slovstvena folkloraSodobni čas in tehnologija nam omogočata, da lahko do želenih informacij in različnih virov zabave pridemo zelo hitro, saj so oddaljeni le klik stran. V preteklosti so si ljudje pogosto krajšali dolge zimske večere s skupnimi opravili in pripovedovanjem različnih zgodb, spominov ter se pogovarjali o aktualnih dogodkih. Komunikacija je potekala v narečju. Ob takih druženjih so se iz roda v rod prenašale, pa tudi na novo nastajale, folklorne pravljice, pesmi, povedke in spominske pripovedi. To gradivo strokovna terminologija imenuje slovstvena folklora in s to besedo nadomešča terminološko zmedo, ki se je skozi čas z različnimi poimenovanji ustvarila v strokovni literaturi. Različni avtorji namesto omenjenega izraza uporabljajo besedne zveze, kot so ljudsko ali ustno slovstvo, narodno blago, ljudska književnost, tradicionalno slovstvo in podobno (Stanonik, 1999, 2001). Danes slovstvena folklora žal le poredkoma kroži v živo med ljudmi kot nekoč, k sreči pa je bila ta dragocena dediščina, ki smo jo podedovali od svojih prednikov, zapisana in jo je mogoče najti v arhivskih virih in nekaterih objavah. V akcijski raziskavi sem želela ugotoviti, ali učenci petega razreda Osnovne šole Bovec poznajo lokalno pripovedno folkloro. Podatke o poznavanju, po mojem mnenju najbolj znanih folklornih pripovedi, sem zbrala s pomočjo ankete. Na podlagi rezultatov sem oblikovala sklop učnih ur, pri katerih so učenci spoznavali značilnosti slovstvene folklore in se na različne načine srečali z nesnovno kulturno dediščino svojega domačega kraja. V raziskavo je bilo vključenih 19 učencev petega razreda Osnovne šole Bovec. Analiza izvedbe akcijske raziskave je pokazala, da je poznavanje lokalne slovstvene folklore med učenci skromno. Med učnimi urami so učenci pokazali veliko zanimanja za tovrstne vsebine, kar se je odražalo tudi v njihovem aktivnem sodelovanju in ustvarjalnosti. Poznavanje lokalnega pripovednega izročila se je s pomočjo takega pristopa povečalo.20222022-11-15 03:18:32Magistrsko delo/naloga142589COBISS_ID: 128995075sl