<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sodelovanje med socialnimi pedagoginjami izvajalkami dodatne strokovne pomoči in starši v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Simončič,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rapuš Pavel,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialni pedagog</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi sem raziskovala sodelovanje socialnih pedagoginj izvajalk dodatne strokovne pomoči s starši otrok s čustveno vedenjskimi težavami po odločbi o usmerjanju za otroke s posebnimi potrebami. Izhajala sem iz predpostavke, da je šola prostor, v katerem učenci v veliki meri razvijajo tudi čustvene in socialne spretnosti, a se otrokova prva socializacija oziroma vzgoja odvija v družini. Pomembno je, da sta tako šolski kot družinski sistem usklajena glede ciljev, ki jih zasledujeta in delujeta sodelovalno ter tako otroku nudita podporo. Partnerski odnos, ki se vzpostavlja pri sodelovanju med pedagoškimi delavci šole in starši je opredeljen kot najustreznejši model sodelovanja. Otrokom, ki jih Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami opredeli kot učence s čustveno vedenjskimi težavami, na rednih osnovnih šolah priskrbijo dodatno strokovno pomoč socialnega pedagoga. Socialna pedagogika je naravnana v sistemsko razumevanje čustvenih in vedenjskih težav in stremi k celostni obravnavi v življenjskem prostoru posameznika, zato je ob izvajanju pomoči povezovanje večih deležnikov osrednji izziv njegovega dela. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da dajejo socialne pedagoginje kot izvajalke dodatne strokovne pomoči v odnosih s starši največji pomen osebnemu pristopu in vsakemu staršu prilagojenemu načinu komuniciranja. Tekom procesa sodelovanja s starši skrbijo za vzdrževanje medsebojne podpore in zaupanja. Pomembni temelji za uspešno sodelovanje so kompetentnost izvajalke DSP, podporno delovno okolje in pripravljenost staršev za sodelovanje. Kot glavne ovire so sogovornice navedle neoseben pristop šole, nesodelovalnost staršev ter lastne omejitve v smislu pomanjkanja izkušenj in kompetenc. Za preseganje teh ovir skušajo vplivati na svoje delovno okolje, pridobivati nova znanja in kompetence, da lahko kvalitetnejše vstopajo v odnose s starši.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-15 03:17:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142587</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 128162819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
