<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje kakovosti raziskav razširjenosti motnje pozornosti s hiperaktivnostjo</dc:title><dc:creator>Tivadar,	Michelle	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Locatelli,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štuhec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ADHD – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo</dc:subject><dc:subject>razširjenost</dc:subject><dc:subject>kritično vrednotenje</dc:subject><dc:subject>orodje JBI</dc:subject><dc:description>Ozadje: Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je razvojna nevrološka motnja, za katero ocenjujejo, da prizadene približno 5–7 % otrok in mladostnikov ter 2–5 % odraslih. Ocene razširjenosti te motnje po svetu in med posameznimi raziskavami so zelo variabilne, najverjetneje zaradi metodoloških razlik pri raziskovanju. Za oblikovanje najboljših dokazov in s tem odločitev v zdravstvu je pomembno, da povzemamo samo najkakovostnejšo in nepristransko strokovno literaturo. Kritično vrednotenje raziskav o razširjenosti ADHD so do zdaj izvedli samo pri enem celovitem sistematičnem pregledu, ki zajema otroke, mladostnike in odrasle po vsem svetu. 
Namen: Kritično ovrednotiti raziskave, ki poročajo o razširjenosti ADHD, z uporabo veljavnega orodja in oceniti verjetnost za pristranosti pri njihovem načrtovanju, izvedbi in analizi.
Metode: Iz nabora 266 raziskav, ki poročajo o razširjenosti ADHD, smo identificirali 94 takih, ki poročajo o trenutni razširjenosti klinično pridobljene diagnoze ADHD, jih razdelili v skupine po zasnovi in razvojnem obdobju preiskovancev ter jih s pomočjo izbranega orodja kritično ovrednotili po tveganju za pristranost. Pri tem smo upoštevali številne vire pristranosti in priredili ocenjevalno shemo orodja po zgledu Cochraneovega orodja RoB-2 za randomizirane kontrolirane raziskave. 
Rezultati: Trenutno najustreznejše orodje za kritično vrednotenje raziskav, ki poročajo o  razširjenosti motenj in bolezni, je orodje Inštituta Joanne Briggs (JBI). Kar 57 raziskav (60,6 %), ki poročajo o razširjenosti klinično diagnosticiranega ADHD, je močno pristranskih in zgolj šest raziskav (6,4 %) ima nizko tveganje za pristranost. Najkakovostnejše so v zasnovi eno- in dvostopenjske klinične raziskave, hkrati pa je visoko tveganje za pristranost najpogosteje vpeljano ravno pri teh. 
Sklepi: Velikemu deležu dokazov na področju razširjenosti ADHD ne moremo popolnoma zaupati. Pomembno je, da izvajalci sistematičnih pregledov in metaanaliz izvedejo kritično vrednotenje raziskav, in za oblikovanje najboljših dokazov v zdravstvu povzemajo samo najkakovostnejšo literaturo. Pristop h kritičnemu vrednotenju raziskav mora biti strukturiran, premišljen in jasno predstavljen.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-11 08:45:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142484</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94599</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
