<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv covid-19 epidemije na delo centrov za socialno delo</dc:title><dc:creator>Kralj,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>epidemija</dc:subject><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:subject>SARS- CoV-2</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:description>Marca 2020 je bila bolezen covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-Cov-2, razglašena za 
pandemijo. Svetovno prebivalstvo je bilo naenkrat pretreseno in se je moralo navaditi na nov način 
življenja, ki je trajal več kot dve leti. Ker se je virus zelo hitro širil, so  morale  države po 
vsem svetu  sprejeti več strogih ukrepov, na primer obvezno uporabo zaščitnih mask, karanteno na 
domu, delo od doma, šolanje od doma, prepoved zbiranja in druženja ljudi na javnih mestih. Zaradi 
pandemije covida-19  so  negativne  posledice  utrpele  vse  panoge  po  vsem  svetu,  najbolj 
zdravstvo. Nobena izjema niso centri za socialno delo, tudi ti so se med epidemijo spoprijemali z 
raznimi etičnimi dilemami in prilagajali svoje delo glede na razmere. Center za socialno delo je 
javni socialnovarstveni zavod in ima v skupnosti izjemno velik pomen, saj odpravlja in preprečuje 
stiske posameznikov in družin. Velik pomen v epidemiji covida-19 je imela tudi digitalizacija, saj 
smo lahko le tako varno poslovali na daljavo, brez osebnega stika in posledično brez nevarnosti za 
okužbo. Namen diplomskega  dela  je  bil  seznanitev  s  tem,  kako  so  centri  za  socialno  delo 
 med epidemijo delovali, ali je in kako je digitalizacija vplivala na njihovo poslovanje ter ali so 
 se  izdatki  socialnih  transferjev  povečali.  Na  podlagi  intervjujev  s  strokovnimi delavci 
in proučevanja strokovne literature in zakonodaje, ki je bila sprejeta med epidemijo, smo 
ugotovili, da je bilo elektronsko poslovanje med epidemijo pozitivna izkušnja, saj je bilo strankam 
s tem, da so s centri komunicirale prek elektronskih kanalov, omogočeno, da so lahko nemoteno 
komunicirale in uveljavljale pravice. S tem načinom poslovanja so se stranke izognile možnosti 
okužbe, stroškom poštnine, fotokopij in potnim stroškom. Ko so se ljudje informacijsko opismenili, 
so se na tak način poslovanja navadili in število oddanih vlog se je povečalo. Ugotovili smo tudi, 
da se v celotnem obdobju epidemije obseg dela centrov ni bistveno povečal. Na povečan obseg 
izplačil socialnih transferjev nista vplivali samo epidemija in izguba zaposlitve,  ampak  vsi  
interventni  zakoni,  sprejeti  v  tem  času.  Navsezadnje  na centrih menijo, da so delo dobro 
opravili. Nihče na takšne razmere ni bil pripravljen, vendar  so  z  interakcijo  in  sodelovanjem  
med  zaposlenimi  svojim  uporabnikom pomagali po najboljših močeh.</dc:description><dc:publisher>[N. Kralj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-09 11:35:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142442</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-3:061.1:616-036.21:578.834(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 17981</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 134400259</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
