Klima in kultura na šolah z dobrimi praksami pri obravnavi psihosocialnih stisk učencevSimić, Sandra (Avtor) Klemenčič Rozman, Mija Marija (Mentor) šolska klimaDelo se ukvarja s šolsko klimo in kulturo, ter kako sta le-ti povezani s pojavom in obravnavanjem psihosocialnih težav med učenci in dijaki na šoli. V teoretičnih izhodiščih opredelim pojma duševno zdravje in psihosocialne težave, ter izpostavim pomen obojega za obdobje mladostništva. Podrobneje osvetlim tri koncepte, ki v sodobnem času prispevajo k razumevanju predhodno omenjene tematike. V nadaljevanju govorim o vplivu šole na duševno zdravje otrok in mladostnikov, ter podrobneje opredelim šolsko klimo in kulturo in njuno povezanost s pojavnostjo stisk. V empiričnem delu izhajam iz ugotovitev preliminarne raziskave Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav (Dekleva idr., 2018), kjer so nekateri izmed sodelujočih predstavnikov šol ocenili, da pri njih obstajajo dobre prakse pri obravnavi tovrstnih težav. Podrobneje osvetlim pristope, načine in metode dela na šestih izmed teh šol. Ob tem raziskujem tudi značilnosti šolske klime in kulture v povezavi z obravnavanjem otrok, ki se soočajo s psihosocialnimi stiskami, najpogosteje zaznane stiske med njimi ter vlogo pri oblikovanju šolske klime in kulture v odnosu do psihosocialnih stisk, ki jo intervjuvanci pripišejo ravnatelju/-ici. Rezultati kažejo, da sodelujoči kot stisko, ki jo med učenci najpogosteje zaznavajo, navajajo anksioznost. Nekateri izmed sodelujočih poročajo tudi o pojavu novih stisk kot posledici zaprtja šol v času prvega vala epidemije Covid-19. Na podlagi opravljene raziskave lahko potrdim soodvisnost šolske klime in kulture. Kar se je kazalo v elementih organizacijske kulture – strukturi, vlogah, pričakovanjih, vodilih za ravnanje – je imelo potem neposreden vpliv tudi na klimo – konkretno na odnose znotraj posamezne šole (do učencev, med učenci in med zaposlenimi). A ker gre za kvalitativen tip raziskovanja, ki je zajemal pogovor z zgolj eno osebo na posamezni šoli, zelo težko opredelim končno stanje klime in kulture na vsaki od teh šol. Formalna vloga ravnatelja v večini primerov še vedno odigra pomembno vlogo. Ravnatelj/-ica lahko bodisi v pozitivni bodisi v negativni smeri vpliva na ravnanja zaposlenih ob soočanju s stiskami mladih. Je pa znotraj naloge predstavljen tudi primer, ko ravnatelj pri reševanju stisk nima kaj dosti vpliva, in ostali zaposleni rešujejo težave brez njegove vpletenosti. Pristopi, ki jih sogovorniki uporabljajo pri reševanju stisk med učenci so odvisni od različnih dejavnikov. Eden najpomembnejših se je izkazal kot znanje, s katerim posamezni strokovni delavec razpolaga. Več ko ima oseba dodatnih znanj s področja varovanja duševnega zdravja, več pomoči lahko nudi sama bodisi v skupinski ali individualni obliki dela. Prav tako se je kot pomembna predispozicija za pomoč posamezniku izkazal tudi odnos, ki ga strokovni delavec oblikuje z njim. Boljši kot je, večja je verjetnost, da te bo učenec spustil blizu in ti dovolil, da mu pomagaš.20222022-11-08 03:54:01Magistrsko delo/naloga142423COBISS_ID: 128248579sl