<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Možnosti vpeljevanja Fermijevih problemov v poučevanje pri razvijanju matematične pismenosti</dc:title><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>modeliranje</dc:subject><dc:subject>bodoči učitelji</dc:subject><dc:subject>matematična pismenost</dc:subject><dc:subject>problemi</dc:subject><dc:subject>Fermijevi problemi</dc:subject><dc:subject>poučevanje matematike</dc:subject><dc:subject>razredni učitelji</dc:subject><dc:description>V prispevku obravnavamo matematično pismenost v relaciji s temeljnim matematičnim znanjem in matematičnimi problemi. V slovenskem prostoru od leta 2018 poteka projekt Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov (NA-MA POTI), katerega osnovni cilj je razvijati kompetence matematične pismenosti na nacionalni ravni, od vrtca do srednje šole. Sicer dokaj dobro poznan koncept matematične pismenosti (npr. v okviru mednarodnega preverjanja matematične pismenosti PISA) smo v našem prostoru pomembno dopolnili tako, da smo natančno opredelili dva gradnika te pismenosti: 1) matematično mišljenje, razumevanje in uporaba matematičnih pojmov, postopkov in strategij, sporočanje kot osnova matematične pismenosti ter 2) reševanje problemov v raznolikih kontekstih (osebni, družbeni, strokovni, znanstveni), ki omogočajo matematično obravnavo. V slednjem je izpostavljeno tudi matematično modeliranje, pri katerem gre v splošnem za razlaganje opazovanja realističnega sveta s konceptualnim (matematično strukturiranim) jezikom. Fermijevi problemi, poimenovani po Enricu Fermiju (1901–1954), italijanskem fiziku, predstavljajo posebno zvrst problemov matematičnega modeliranja. V splošnem so opredeljeni kot problemi, ki so na prvi pogled nerešljivi, so avtentični in niso strukturirani na način kot šolski problemi, zahtevajo premislek o potrebnih podatkih za reševanje, njihovo ocenjevanje, poznavanje matematičnih postopkov in omogočajo razvijanje strategij reševanja problemov. Fermijevi problemi imajo z ustrezno vpeljavo v učni proces potencial, da pri učencih razvijajo matematično pismenost na obeh gradnikih. Ključno vlogo pri tem imajo učitelji, ki morajo v procesu izobraževanja pridobiti ustrezne kompetence za načrtovanje učnih situacij na področju matematične pismenosti. Zato prispevek v aplikativnem delu vključuje primere Fermijevih problemov, ki smo jih analizirali po kriterijih, značilnih za procese modeliranja. Prihodnje učitelje razrednega pouka in tudi širše želimo z obravnavano tematiko spodbuditi k oblikovanju lastnih Fermijevih problemov in iskanju tudi drugih rešitev pri razvijanju matematične pismenosti.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-04 03:19:27</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>142377</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 378.147:51</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.51746/9789617128215</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 106652163</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 100139779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Podatek o licenci CC BY-SA 4.0 je naveden v kolofonu nadrejene monografije, ki je dostopna na zgoraj navedenem izvornem URL-ju. (Datum opombe: 17. 9. 2025)</dc:rights></metadata>
