<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odpornost lesa rdečega hrasta iz Slovenije proti navlaževanju in glivam razkrojevalkam</dc:title><dc:creator>Golob,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vek,	Viljem	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rdeči hrast</dc:subject><dc:subject>odpornost lesa</dc:subject><dc:subject>glivni razkroj</dc:subject><dc:subject>navlaževanje</dc:subject><dc:subject>ekstraktivi</dc:subject><dc:subject>anatomija lesa</dc:subject><dc:description>Rdeči hrast (Quercus rubra L.) samoniklo uspeva le na vzhodu Severne Amerike. V slovenske gozdove je bil prvič zasajen pred dobrim stoletjem. Cilj naše raziskave je bil, da ugotovimo kako je les rdečega hrasta iz slovenskega rastišča odporen na navlaževanje in glivni razkroj. Vzporedno smo testiranja izvajali na lesu evropskega hrasta (Quercus spp.) in na smrekovini (Picea abies L.). Beljava je neodporna na glivni razkroj, zato smo za vsa testiranja uporabljali le jedrovino izbranih lesnih vrst. Izvedli smo niz raziskav na področju odpornosti lesa na glivni razkroj in navlaževanje. Poleg tega smo izvedli še anatomske in kemijske analize. Pripravili smo trajne anatomske preparate in na mikroskopski ravni primerjali vpliv zgradbe lesa evropskega hrasta in rdečega hrasta na glivni razkroj. Številne tile v lesu evropskega hrasta predstavljajo bariero, ki otežuje napredovanje hif, medtem ko so v lesu rdečega hrasta tile redke, je pa zato bolj impregnabilen. Določili smo količino ekstraktivov v lesu, delež celuloze, lignina in hemiceluloz. Z računskim modelom Meyer-Veltrup smo na podlagi faktorja odpornosti lesa na biološki razkroj in faktorja odpornosti lesa proti navlaževanju izračunali relativno življenjsko dobo lesa in čas v katerem pričakujemo začetek razkroja lesa. Rdeči hrast v primerjavi z evropskim hrastom izkazuje primerljivo odpornost na navlaževanje, medtem ko je slabše odporen na glivni razkroj, saj vsebuje manjšo količino ekstraktivov in je slabše otiljen. Raziskava podaja dobre izhodiščne podatke za lažje odločitve pri uporabi in zaščiti lesa rdečega hrasta.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Golob]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-30 07:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142325</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*844.4</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 213914</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 127779843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
