<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava različnih analitičnih modelov za analizo spremembe gladine podzemne vode zaradi spremembe gladine v rečni akumulaciji</dc:title><dc:creator>Skaza,	Valentin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vižintin,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidrogeologija</dc:subject><dc:subject>GIS</dc:subject><dc:subject>QGIS</dc:subject><dc:subject>tok podzemne vode</dc:subject><dc:subject>monitoring podzemne vode</dc:subject><dc:subject>piezometer</dc:subject><dc:description>Na območju srednje Save je načrtovana postavitev treh pretočno akumulacijskih hidroelektrarn (HE), in sicer HE Renke, HE Trbovlje in HE Suhadol. Zaradi izgradnje pregrad se bo za zajezbo ustvarila rečna akumulacija. Spremembe v nivojih površinske vode bodo posledično vplivale tudi na dvig nivojev podzemne vode. Obsežnejše raziskave se na območju izvajajo od leta 2009, ko so bili izvrtani piezometri, in z izvedbo črpalnih poskusov ugotovljene hidravlične lastnosti geoloških formacij. Monitoring nivojev podzemne vode se je izvajal z ročnimi popisi, na nekaterih piezometrih tudi zvezno z uporabo tlačnih sond. Zbrani in poenoteni so bili podatki o predhodnih raziskavah. Opravljena je bila analiza hidrogeološke situacije iz podatkov o popisih vrtin ter geoloških in hidrogeoloških kart. Analiza je bila izvedena v programski opremi QGIS, ki spada pod orodja GIS (Geografski informacijski sistem) in omogoča obdelavo ter analizo prostorskih podatkov. Na podlagi analize je bila situacija poenotena v hidrogeološke razrede. Na podlagi zbranih podatkov je bilo potrebno oceniti obseg vpliva dviga vode v akumulaciji na dvig podzemne vode v neposredni okolici reke. Za pomoč pri oceni vpliva so bile uporabljene analitične metode za enodimenzionalen tok podzemne vode. Izračun je bil narejen v programu MS Excel, rezultati pa nato prikazani z grafi. Zaradi nezveznosti podatkov so bili izračuni narejeni za izbrane karakteristične profile, ki so poimenovani po piezometrih, ki jih prečkajo, in za vsako pregrado hidroelektrarn. Ob upoštevanju hidrogeološke situacije so izračunani vplivi prikazani na karti, ki je bila ustvarjena v programu QGIS. Rezultati kažejo, da ima največji vpliv na podzemno vodo prepustnost geološke formacije, nato pa znižanje oz. višinska razlika med nivojem površinske in podzemne vode. Pri oceni vpliva je poleg izračunov upoštevana hidrogeološka situacija ter lokacijske posebnosti.</dc:description><dc:publisher>[V. Skaza]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-29 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142321</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 622</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 89224</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 133653251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
