Vsebnost bioaktivnih snovi in potencialno toksičnih elementov v užitnih samoniklih rastlinah v Celjski kotliniKomplet, Filip (Avtor) Šircelj, Helena (Mentor) Zupan, Marko (Komentor) Onesnažena tlasamonikle užitne rastlinebioaktivne snovitoksični elementiCeljska kotlina je zaradi industrijske preteklosti eno najbolj degradiranih in onesnaženih območij v Sloveniji. Rušenje stare pražarne cinkove rude in uporaba onesnaženega odpadnega materiala za izgradnjo nasipov in dovozov so povzročili široko razpršitev potencialno toksičnih elementov po celotnem območju kotline. Zaradi novih trendov uporabe užitnih samoniklih rastlin v sodobni kulinariki smo si zastavili vprašanje, če bi se na nekaterih območjih Celjske kotline morali izogibati uporabi teh rastlin zaradi onesnaženosti s potencialno toksičnimi elementi. Travniška tla in zelene dele užitnih samoniklih rastlin smo vzorčili spomladi, ko se običajno nabirajo za uživanje. Vzeli smo vzorce tal v različnih conah onesnaženja s kadmijem, predvidenih iz prejšnjih raziskav, od neonesnaženih do kritično onesnaženih. Vzorčene rastlinske vrste so bile bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea L.), navadna marjetica (Bellis perennis L.), navadni regrat (Taraxacum officinale L.), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.) in črna detelja (Trifolium pratense L.). Marjetica je akumulirala več kadmija in svinca kot vse druge obravnavane rastlinske vrste. Analiza privzema cinka pa ni pokazala statistično značilnih razlik med rastlinskimi vrstami. Analizirane bioaktivne snovi so bili plastidni pigmenti (β-karoten, lutein, neoksantin, anteraksantin, violaksantin, klorofila a in b) in tokoferoli (γ, δ, α). Največjo vsebnost plastidnih pigmentov je imel navadni regrat, najmanjšo pa navadna marjetica. Pri tokoferolih so bile ugotovljene statistično značilne razlike med skoraj vsemi rastlinskimi vrstami, razen med navadno marjetico in črno deteljo ter ozkolistnim trpotcem in navadnim regratom.20222022-10-29 07:15:27Magistrsko delo/naloga142312VisID: 213910COBISS_ID: 128103171sl