Zgodovinski razvoj vloge in kompetenc javnega uslužbencaPovše, Martin Žan (Avtor) Rakar, Iztok (Mentor) zgodovinajavna upravajavni uslužbenecvlogakompetencepisavaV sodobnem času smo posamezniki v praktično vsakem življenjskem obdobju v stiku z javnimi uslužbenci. Glede na njihovo vlogo je tako za posameznike kot za oblastnike pomembno, kdo jo opravlja. Enako je veljalo v preteklosti, čeprav je bilo stikov s posamezniki manj. Ker nismo zasledili dela, ki bi sistematično predstavilo pogoje za zaposlitev javnih uslužbencev skozi celo zgodovino, smo zaradi kompleksnosti raziskovanja časovni okvir omejili do leta 1918. Glavni cilj dela je bil raziskati, katere pogoje oziroma lastnosti in kompetence je posameznik moral izpolnjevati, da je lahko postal javni uslužbenec skozi zgodovino. Zaradi omejenosti prostora in ker je obdobje pred letom 476 po Kristusu manj raziskano, smo največ pozornosti namenili slednjemu obdobju. Na to obdobje smo ekstrapolirali Pusićev oziroma Raadscheldersov in Rutgersov model stopenj razvoja vloge javnih uslužbencev na skupnosti Sumercev, Akadijcev, Asircev, Egipčanov, Grkov in Rimljanov. Na podlagi deduktivne in sintezne metode smo določili uporabo prvega izbirnega postopka na Kitajskem v dinastiji Han (od 206 pr. Kr. do leta 220) in pojav prve uradnice v Egiptu pred približno 5000 leti. Ugotovili smo tudi, da je uradnik od približno 3000 pr. Kr. moral upoštevati bonton, poznati družbena pravila (»zakone«) in do 11. stoletja tudi verske vsebine. Razen redkih izjem je bil do približno 17. stoletja osebni služabnik oblastnikov. Tisti, ki niso imeli najnižjih položajev, so morali imeti kompetence branja in pisanja, saj je bilo do približno 15. stoletja njihovo delo predvsem kopiranje zapisov. Višji uradniki so morali imeti kompetence menedžerjev.[M. Ž. Povše]20222022-10-28 11:25:01Diplomsko delo/naloga142264UDK: 35.08(091)(043.2)VisID: 17422COBISS_ID: 132266243sl