<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj proizvodnje električne energije v Sloveniji z majhnimi modularnimi jedrskimi reaktorji</dc:title><dc:creator>CICIGOI,	MIŠO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihalič,	Rafael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>majhni modularni jedrski reaktorji</dc:subject><dc:subject>zelena energija</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri</dc:subject><dc:subject>jedrska energija</dc:subject><dc:subject>razogljičenje proizvodnje električne energije</dc:subject><dc:subject>elektroenergetski sistem.</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga vsebuje trenutno aktualno tematiko prehoda na zelene vire energije. Kot vemo, postaja v dobršnem delu sveta raba fosilnih goriv prvovrstni politični problem. Fosilna goriva naj bi namreč, po mnenju zagovornikov tako imenovanega razogljičenja, negativno vplivala na okolje in njihova cena se povečuje vsako leto. Zato se politične agende tako imenovanega zahodnega sveta, zlasti EU, zavzemajo za prehod pridobivanja električne energije na tako imenovane obnovljive oz. zelene vire energije. Med slednje spadajo viri, kot sta veter in sonce ter, po zadnji odločitvi Evropske komisije, tudi jedrska energija. Namen tega diplomskega dela je proučiti možen način razogljičenja proizvodnje električne energije s pomočjo majhnih jedrskih reaktorjev v Evropi in Sloveniji.
Prvi del diplomske naloge je namenjen kratki zgodovini in začetkom proizvodnje električne energije v Evropi in svetu.
Drugi del opisuje sestavo elektroenergetskega omrežja, ki povezuje Evropo in načinu pridobivanja električne energije posameznih držav v Evropi. 
V tretjem delu pojasnjujemo, kako je mogoče razogljičiti elektroenergetski sistem Evrope in doseči stabilen vir proizvodnje električne energije.
V četrtem delu naloge so v tabelah predstavljeni izračuni porabe električne energije različnih tipov električnih avtomobilov in porabe toplotnih črpalk glede na proizvodnjo električne energije majhnih jedrskih reaktorjev. Omenjena porabnika bosta v prihodnje namreč predvidoma bistveno vplivala na porabo električne energije.
Kot smo ugotovili, so v preteklosti večino električne energije v Evropi in svetu proizvedli iz fosilnih goriv in jedrske energije. Glede na trenutno stanje to še vedno velja, a od leta 2000 se Evropa usmerja v popolno razogljičenje proizvodnje električne energije do leta 2050 s pomočjo obnovljivih virov, in sicer je poudarek predvsem na vetrnih in sončnih elektrarnah. Druga ugotovitev je, da predvideno razogljičenje s strani Evropske unije iz tehničnih razlogov ne bo mogoče, ker vetrne in sončne elektrarne ne predstavljajo dovolj stabilnega in konstantnega vira električne energije, ki bi oskrboval celotno elektroenergetsko omrežje v Evropi, če ne uvedemo tehnično sicer mogočih, a ekonomsko in praktično trenutno neizvedljivih količin shranjevalnikov energije. Nadalje ugotavljamo, da je razogljičenje proizvodnje električne energije v Evropi mogoče izvesti le z uporabo jedrske energije oz. izgradnjo novih jedrskih elektrarn in uporabiti predvsem novo vejo jedrskih reaktorjev, in sicer so to majhni modularni jedrski reaktorji, ki bodo v prihodnosti doprinesli k dodatni proizvodnji električne energije in možni elektrifikaciji prometa po celotni Evropi. Vendar je komercialna množična uporaba le-teh še vsaj desetletje ali dve.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-28 08:42:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>142257</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 61193</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 127429891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
